Dan.
Kljub temu, da nas nihče ne pogreša, se vseeno malo javim. Brala sem vas redno (no, saj ni bilo veliko
) za pisat pa sploh nimam volje
Včeraj smo imeli malo feštice, sem tud jaz delala torto, zdaj bi vsi samo še domačo jedli
tako da jo morm nasl.vikend spet narest za mojo mami in brata, ker imata roj. dan
in jo zgleda ne bomo več kupovali
Prav, bomo vsaj prišparali, jaz pa tudi rada nekaj na novo ustvarjam
Larisa je pridna kolikor se da, da ne omenjam, da še vedno hrope, prejle sva ravno že 2. inhalirali danes, to delava vsak dan
in temu sploh ni videti konca
že več kot 1 mesec ji strašim s tem inhlatarojem pred nosom, dere se kot
jaz jo komaj držim. Pa še na trebuh morm pazit, ker se hoče z vso silo iztrgat, skratka, vsa sem izmučena. Sicer jo zobki matrajo, zato je tudi tečna, ji rineta 2 štirke ven in ima vse zatečeno, ven pa nočta pogledat
je še zaradi tega sitna, drugače pa če je dobre volje, je pravi mali angelček
razume itak vse, včasih še preveč
skoraj vsak večer kaka v kahlico, tako da upam, da nam kmalu uspe kakanje samo še v kahlico
ah, dosti nakladanja...
Trebuh me boli na vsake toliko časa, pa nimam smisla vam jamrat. Bo že bolj, upam.
Vsem bolančkom želim čim hitrejšo ozdravitev, pošiljam koš
imejte se radi in lepo.
_____________________________
Moja dva škratka:
Larisa, 29.2.2008
Blaž, 15.10.2009