Estrella, dobro opravi jutri
, pa ne se toliko obremenjevat za Aljino hranjenje.
Jaz sem pa danes kar malo jezna sama nase in mi ni jasno, kako sem lahko tako raztrešena
. Ko sem iskala eno staro torbico, da jo vzame Petja v vrtec, ker se bodo kao preoblačli (dala sem ji še nekaj mojih majčk, pa 2 klobuka, čevlje z visoko peto..)...no in veste, kaj sem notri našla...20.000 SIT v eni kuverti. Pa nisem vedla, ali naj se zjokam, ali naj bom vesela. Namreč nimam pojma, zakaj je tisti denar sploh v tisti kuverti.
Zdaj bom mogla pa v LJ na BS, da mi menjajo oz. se moram še pozanimat, koliko vzamejo provizije na drugih bankah.
Sem malo brala za nazaj tisto debato o bio hrani. No, zame je bio le tisto, kar zrase na našem vrtu in še to je kontaminirano z onesnaženim okoljem. Nikoli nismo uporabljali nobenih umetnih gnojil, ampak samo sosedov gnoj, ki nam ga je sosed odstopil par karjol
Naše stare jablane niso še videle škropiva, prav tako slive ne in pridelki, ki jih vzgojimo na vrtu, pri nas, pri tašči in pri mami.
Pretiravat s kupljenim sadjem in zelenjavo pa se mi zdi manj zdravo (to je vse polno pesticidov), kot pa da mi otrok poje kako hrenovko na vsake kvarte.
Pa otroku moramo pustit tudi malo samostojnosti, pa tudi, da se nauči pasti, se udart, ... ko shodijo, bodo polni modric, odrgnjenih kolen, ali jih pazimo ali ne..ne vidim, kaj je v tem slabega.