No kot sem obljubila, da bom danes še enkrat poskusila napisati porodno zgodbo.
MOJA PORODNA ZGODBA
3.2. sem imela pregled pri svoji ginekologinji, ki me je tudi vaginalno pregledala in ugotovila, da sem že 3 cm odprta. No in ker sem doma blizu porodnišnice, sem lahko šla domov, drugače pa bi me poslala kar v porodnišnico. Seveda me je še opozorila, da se bo porod najverjetneje začel v 48 urah. Sploh si nisem mogla predstavljati, da bo res tako kmalu. Vedno sem si mislila, da bom rodil čez rok.
No in pozno popoldan so se začeli popadki na eno uro, nato pa so se začeli vedno pogosteje in tako so bili ob pol dveh zjutraj že na 10 minut. Zato sem zbudila mojga in sva se počasi oblekla, ter odpravila proti porodnišnici. Ko sva prišla so mi naredili ctg in nato me je ginekologinja še pogledala, še vedno sem bila odprta 3 cm. Tak, da se je odločila in me poslala na oddelek, mojga pa domov. Moji popadki so se začeli vedno pogosteje in tudi vedno močnejši so bili. Zjutraj, sem okoli 6 šla na ctg, vzeli so mi kri in vodo,………potem pa sem morala čakati še na vizito – ta je bila nekaj čez osem. Ginekologinja me je zopet pogledala in ugotovila, da sem že odprta 5-6 cm, tako da me je poslala kar v porodno. Vmes sem še hitro poklicala mojga, da je prišel iz službe.
Do takrat, ko sem čakala, da pride moj, so mi predrli mehur, da mi je odtekla voda, ter dali proti bolečinsko inekcijo. Takrat je pa že moj bil zraven mene, hkrati pa so začeli moji popadki biti bolj šibki, mali pa se tudi še ni spustil v porodni kanal, temveč je bil odmaknjen še okoli 9 cm. Tako, da smo počasi predihavali popadke in čakali, kdaj se bo spustil. Spuščal se je izredno počasi - tk da sem morala vmes malo hoditi, pa sedela sem nekaj časa na žogi……….. v glavnem kr naporno, saj sem že takrat bila malo slabotna, ker nisem nič jedla, piti pa sem smela tudi samo po požirkih. Nato se je končno ginekologinja odločila, da najbolje, da mi dajo zraven še umetne popadke, saj drugače bom še ful dolgo v porodni. Ob 12.15. sem dobila umetne popadke in še eno proti bolečinsko inekcijo. No moram rečit, da ti umetni popadki veliko bolj bolijo. Potem se je pa naš sonček končno odločil, da bi rad prišel na svet in tako se je spustil lepo v porodni kanal, js pa sem bila tudi že dovolj odprta, in tako smo lahko začeli potiskati – to je bilo okoli 13.45. Meni je kaj hitro začelo primanjkovati moči in tako sem še komaj lahko potiskala. Vem, da če nebi imela ob sebi moža mi verjetno ne bi uspelo……….bil je enkraten spremljevalec, saj mi je skozi stal ob strani in me bodril, da sej nama bo uspelo. Počasi se je že začela kazati glavica in takrat sem vedela, da je pred mano le še nekaj trenutkov in spoznala bom svoj največji zaklad- najprej so me še prerezali, ker sem se znotraj začela trgati, potem pa je še babica mi pomagala pritiskati na trebuh, tk da smo pritisnili le še dvakrat in naš zaklad se je rodil. Tk da smo ob 14.46 rodili najinega sina Nika, ki je bil ob porodu velik 51 cm in težak 3290 g. Babica ga je na hitro obrisala in mi ga položila na trebuh, tako da sva se lahko na hitro malo pocartljala. Nato so mi ga vzeli, da so ga uredili in dali možu v naročje. Jaz sem seveda morala poroditi še posteljico, nato pa so me še šivali.
Porod je vse skupaj trajal 6 ur. Meni osebno se je zdelo, da sem tam že celo večnost, ampak ko sem enkrat dobila v naročje sina je bilo vse pozabljeno – predvsem moje bolečine in tudi nemoč ki sem jo imela. Po porodu sem bila izredno slabotna, tako da sem potem zvečer na oddelku dvakrat skupi padla, ko sem mogla vstati, da bi lahko šla na wc. Seveda me na wc ni tiščalo, šivi so me neznansko boleli in tako sem dobila še eno proti bolečinsko tableto. Čez noč so mi sina odpeljali, da sem se lahko naspala. Tako, sem se naslednji dan po zajtrku že veliko bolje počutila.
To je moja porodna zgodba. Vem da je napisana na dolgo in široko.
_____________________________
2.6.2007 - sva si rekla usodni DA
4.2.2009- smo dočakali našega novega družinskega člana- Nika