IZVIRNO SPOROČILO: Sempervivum
Drugače pa ... Lsica, kako ste vi? Daj, napiši nam kaj
, magari bolj na hitrco
Drage moje nosečke - mamice ter očka Kruce,
zdaj je pa res zadnji čas da se oglasim, pa čeprav ob malce čudni uri. Ne morem verjet, da še pred tednom dni nisem mela pojma, kako se bo moja zgodba nosečnosti končala... zdaj pa tu poleg mene spi moja dojenčica Maja, moj zaklad,...
Moj porod je bil itak po standardu, lepo na rok, tik preden je očka odšel v službo mi je odteklo nekaj vode, ravno toliko, da sem vedela, da je prišel moj čas. Čeprav sem celo nosečnost nekaj travmirala s strhom in bolečinami sem v tistem trenutku čutila le olajšanje - začelo se je. Počasi sva spakirala, šla do porodnišnice - pregled pokaže da sem odprta že 4 cm. Potem sledi njihova procedura, ves ta čas sploh nisem imela popadkov. Ko so se pa pričeli je šlo pa kar hitro - porod je trajal 3 ure. Pri meni je bila super babica Maruša, ki me je ves čas bodrila in spodbujala, dajala navodila... Porod res spremlja bolečina vendar to sploh ni bistvo. Zato se to tudi tako hitro pozabi... ne pozabi pa se tisti občutek sreče, ko zagledaš svoje dete...še danes bi kar jokala od sreče.
In potem čestitke... veselje od vseh bližnjih. Sreča se, kadar jo doživljaš v dvoje, podvoji, ko se pa toliko ljudi veseli s tabo pa postane resnično največja.
Hvala vam vsem za čestitke, dobre želje, in Kruce tebi za glasbo.
Zdaj smo doma in se igramo družino. In nam je lepo.
Tako kot želim tudi vsem vam. Izkoristite čas nosečnosti, ker ima svoje čare in veselite se prihoda otročka, ker prinaša novo dimenzijo v vaše življenje.
Zdaj pa je čas za mojo malo Majo, da spet pobožam njene svilnate laske na glavi, preštejem njene popolne prstke in jo objamem, objamem...svojo srečo.