03.03.2009, 11:28
281
Žal še nisem tako daleč. Najina OBMP (oploditev z biomedicinsko pomočjo) je še daleč. Čakalne dobe pač …
Ko prebiram in poslušam svoje virtualne prijatljice (neplodnost mi je dala nekaj lepega – spoznala sem kup čudovitih deklet, s katerimi imamo skupen cilj), sem spoznala, da je sam postopek OBMP povezan z ogromno strahovi. Od začetka do konca jih spremlja.
Strah, da ne bomo prišle pravočasno na vrsto.
Strah, da ne bomo reagirale na zdravila – hormonske stimulacije.
Strah, da bo premalo jajčnih celic.
Strah pred injekcijami.
Strah, kam in kako si dati injekcijo.
Strah pred uporabo sprejev.
Strah pred punkcijo, ki zna bit zelo boleča … (ne vem, zakaj tako varčujejo pri anestezijah).
Strah, da bodo folikli prazni.
Strah, da se celice ne bodo oplodile.
Strah, da se celice ne bodo pravilno delile.
Strah, bo ali ne bo prišlo do oploditve.
Strah, da ne bo ostalo nobenega zamrznjenčka.
… in ko premagamo vse te strahove, se pojavi nov, verjetno največji.
Čakanje na razultat. So se zarodki ugnezdili ali ne? Bo test pozitiven ali ne?
Punce moje, veliko preprek smo že preskočile. Ene več, druge manj. Ene čakamo, da pridemo na vrsto, druge ste v strahu pred punkcijo, tretje čakate na prenos zarodkov, četrte odštevate dneve do testa, petim v bolnišnici ustavljajo predčasne popadke …

, takrat pri čakanju na test pa sem ga imela čisto malo in to nekje 3 dni pred testom.
. Kako si pa ti?
?! Matr ste vse korajžne. Js sm bla pa vedno bl uradna pa vsa pohlevna pri najinih kontaktih
.
, je vsaj neki luštnga pr teh morastih zadevah.
. Nosečnost propadla, zdej imam že 3
in če ne bo treba na abrazijo.



