Pozdravljene,

grizenje je razvojna faza otroka. Pri enih pride bolj do izraza, pri enih manj, pri drugih a sploh ne. Otrok lahko grize, ker ga boli čeljust ko mu rastejo zobje, ker ne zna reči da sovrstniku ne posodi igrače, ki mu jo le ta puli iz rok ali pa zaradi iskanja pozornosti. Najbrž je še kakšna možnost :-)
Vem da situacija ni lepa za starše ugriženih otrok in tistih ki grizejo, a se lahko hitro obrne...pa ponavadi je tako, da otroci doma tega ne počnejo, v vrtcu pogosteje. Tisti, ki imate otroka in je doma tudi že ugriznil, veste da je lahko to sekunda nepozornosti. Tudi v vrtcu je tako, sem stala pol metra zraven, ko sta mirno sedela za mizo in čakala malico pa ga je ugriznila. Nič nisem mogla. Res je da sva na to deklico veliko bolj pozorni, ter da ji zjutrej ena od naju posveti 10min 100% pozornost in je boljše, a še vseeno se kdaj pripeti...  

Moja je tudi bila lani večkrat pogrižena, celo v ličko jo je ta fantek tako ugriznil, da so se poznali vsi zobje na obrazu, da ne naštevam ugrizov v roko, stegno, uho, hrbet, tudi do krvi.... Groza! Bila sem seveda besna, saj se to ni zgodilo enkrat ali dvakrat ampak se je ponavljalo kar nekaj časa. Vzgojiteljice so se mi seveda opravičile, vendar niso bile one krive, saj se to zgodi v trenutku. Zahtevala sem, da temu fantku ne dovolijo več priti blizu moji tamali in edino to je zaleglo. Je pa ta fantek grizel tudi druge otroke in ne samo mojo in so ga zato držali bolj na razdalji tudi od drugih otrok in edino to je pomagalo. Če bi moja grizla, bi tudi sama predlagala vzgojiteljicam, da ji ne dovolijo zraven ostalih otrok, če drugo ne bi zaleglo.

Moj mlajsi je tudi enkrat dobil ugriz od enega fantka. Vzgojiteljici nista niti videli kaj je bilo, opazili sta med previjanjem in me na to opozorili. Pa nisem delala nobene drame, pa scene, pa ne vem kaj se...
Joj, mislim, pri 11 mesecnih otrocih zahtevat, da se ne grizejo...
ene mamice pa tudi pretiravajo v nulo - sam da ma en flekec al pa praskico, pa je ze cela stala. Kot da se pa njej doma to ne more naredit? A vzgojiteljica pa naj si oci ven obrne, da bo neenkrat vseh 14 otrok gledala, al kako?
Nas mlajsi je ful prevec pogumen za svojo starost in posledicno tudi blazno neroden. Meni doma, ko stojim zraven njega, se zvrne in pade direkt na glavo, al pa s stola...sem vzgojiteljicam povedala, da pac taksen je, da se ne sekiram in da se tud njim ni treba. Vcasih pride s kasno busko domov, ga pa vedno namazejo, da mu ublazijo.

Me je pa starejsi ene parkrat  ful mocno ugriznil - ko se je stiskal in crkljal pri meni, od same navdusenosti in ljubezni zgleda ni vec vedel, kako naj mi to vse pokaze in me je...ugriznil. Tolk da so se mi njegovi zobki poznali





_____________________________

Never argue with an idiot. They drag you down to their level and beat you with experiences.

Pri nas je to grizenje trajalo kakšen mesec, dva.Potem je pa sama od sebe nehala grist.Smo jo ves čas opozarjali da se to ne dela in da ni prav.Ampak pri 1letu je pač to ni najbolj zanimalo.Je bilo neko obdobje, ki je na srečo hitro minilo.Zdaj je stara 20m in ji sploh ne pride več na pamet da bi grizla.Je imela tudi obdobje ko je kar tepla brez vsakega razloga, pa jo je tudi to minilo.Ko gre otrok enkrat v vrtec se moreš pa navadit da se kaj takšnega zgodi.Jaz imam doma samo dve nagajivki pa hitro pride do nesreče in bušk, tako da tudi v vrtcu nikoli ne kompliciram ko se prevrne.Je pa res da je v mešani skupini in ni najbolj prijetno, ko se kakšen 5letnik zaleti vanjo.Ampak kaj naj, takšna skupina je lahko se sprijaznim ali pa jo izpišem.Je na začetku imela 2x zatečeno ustnico, ker je padla,ampak so mi vzgojiteljice lepo razložile kaj je bilo.

Ena mamica je zapisala, da se doma 'grizejo' v igri. Saj vem, da deluje to čisto nedolžno, ampak malčku je težko razložiti, da je grizenje včasih dovoljeno, spet drugič pa ne. Zato se je dobro tudi doma izogniti grizenju (tudi s strani starša). Tudi če otrok ugrizne drugega v igri (ne v samoobrambi ali napadu), ga lahko celo do krvi.
Pri nas se večkrat igramo prstno igrico 'odpri-zapri' - na koncu gre takole: a ko usta se odprejo, hitro steci in se skrij (in prstki se skrijejo za hrbet). Ob tem se pogovarjamo o zobkih, ki lahko grizejo kruh, sadje... ne smemo pa gristi otrok....
Če pa že pride do ugriza, pa staršu povemo, kaj in kako se je zgodilo, ne povemo pa, kateri otrok je grizel.

****, misnla sem na tiste ki namerno nagajajo, tepejo, da ne omenjam zafrkavanja... Pa ajde, to pride kasnej, v jaslih ne.

_____________________________

Moji otroci - moja sreča
Neli- 4.8.2007
Kristi- 8.2.2009
Lev- 3.12.2010

Oprosti birdy, sem prehitro prebrala.

No, pri nas smo imeli otroka, ki se je metal po ostalih otrocih, če so le ti sedeli oziroma ležali. Po posvetovanju s starši je prišlo na dan, da se ta otrok na podoben način doma igra z atijem. Doma so s tem prekinili in tudi ta otrok se je umiril.
Včasih pa se ne da določiti, zakaj otrok nekaj počne (grize, ščipa, potiska...). Je pač potrebno biti malo bolj pozoren in ne delati slona iz muhe (npr. ni primerno, če otroka zato označimo za hudobnega, nevzgojenega...). Najmanj 'prepirčkov' je takrat, ko so otroci zaposleni in imajo dovolj prostora ter miren kotiček, kamor se lahko umaknejo, če jim gneča preseda.

Strinjam se s Tanjo22. Res je tako!

Pri nas, če hoče ugrizniti, mu jasno rečemo, da ne sme in mu ponudimo plastično igračko, ki jo lahko grize. Seveda si tega ne zapomni prvič, vendar sem mnenja, da mnogi starši dopuščajo in jim je celo smešno, da jih otrok grize. Otrok tako sprejme vzorec vedenja, misloč, da je to nekaj popolnoma "vsakdanjega" in dopustnega. 

Zakaj za jesti??? Saj ni lačen, ugrizniti želi zaradi potešitve dražečih in občutljivih dlesni!! Otrok na ta način (da mu ponudiš igračo, ki je namenjena blaženju bolečin pri rasti zob) poveže dražjaj in predmet, sicer pa poveže dražljaj in osebo, ki je takrat poleg njega- v vrtcu otrok, doma starš itd.