Enako tudi vama, Ninočka.

Bi pa samo dodala to, da so tudi nam v porodnišnici povedali, da otrok poje, kolikor misli v 15 minutah in da je ostalo samo razvajanje. Tako da se strinjam z Albino.
Sicer pa je tudi hranjenje s stekleničko en lep trenutek, saj si otročka stisneš k sebi, gleda te v oči, boža po roki, neprecenljivo. Tako da ne toliko vzbujat slabe vesti tistim mamicam, ki ne dojijo. Če se še niso sprijaznile s tem, da ne gre, jih to zelo prizadene. Vsaj mene na začetku ne bi mogli pomiriti, če bi to brala. Enim pač ni usojeno.

zivjo al bina,
hvala za post, vse kar si napisala upoštevam, pristavlanje, preverjam kako sesa, včasih tako golta mleko, da se mu zaleti, tako da mleko teče ker on dobro vleče, nikoli mi ne zaspi na dojki ker ga ne pustim, vztrajam na tem da dobi tudi tisto hranljivo mleko... Pa vseeno traja in traja.:(
lp

Živjo!
Kot so že predhodnice napisale je pač začetek dojenja kar muka;
Jaz sicer sem koj po porodu v bolnici dobla električno pumpo (jaz ji pravim "molzni stroj" haha), ker je mali sonček bil v centru za nedonošenčke (v 37. tednu se je rodil) in sem si tako črpala mlekca;
No na tem molznem stroju sem si po tednu črpanja bradavice nekak utrdila, tako da ko je po 9 dneh mali po prihodu domov začel zizat, me niti ni več tolk bolelo;
Mašin u bolnici-črpalka, pa boli ko :hudicek:, sem se prve dni skor :((:((:(( zraven;

Ko nama je dojenje steklo sem koj hitr začela u tem uživat; Ko svidim kako mali uživa v tem, sem ful srečna da mam dojst mlekca in da se sploh dojiva :duda::duda: po začetkih na flaški...Ko bom nehala dojit mi bo vrjetno kr dol šlo....
Sej se ti bodo bradavice utrdile...želim ti prijetno dojenje

lp, sergeja

Blacky se podpišem pod tvoj post, tud men ni blo usojeno dojenje, najprej nič mleka, pol zelo malo pa še to so se mi zamašile mlečne žleze, tko da ni hotelo tečt, prsi trde, vročina 39, mala pa ni in ni hotela vlečt, sploh ni hotela zagrabit pa so se v porodnišnici sestre zelo trudle z nama... ne vem zame je bil to osebni poraz na začetku, mi je šlo kar na jok, ampak po 3 tednih sem pršla k sebi in si dopovedala da mali nič ne manjka, če jo hranmo po flaši, tako da sva obe začeli uživati:love:

Tako je, Špacka, prav imaš. Jaz sem bila zelo dolgo v depresiji zaradi tega, jokala cele dneve, bog ne daj, da sem videla v kaki reviji otročka na maminih prsih. Domači me sploh niso mogli potolažiti, potem pa se je še vedno našel kaki "pametni" sorodnik, ki mi je rekel/la, da dojiti pač moraš,ker to je najbolj zdravo. Da bi znorela. No, potem sem počasi prišla k sebi po pogovoru s patronažno, ki me je potolažila, da to ni nič takega in da imajo v okolišu zelo malo otrok, ki se dojijo. Ne vprašaj, kako sem bila živčna, ko smo morali na prvi pregled v posvetovalnico, kaj mi bo zdravnica rekla, da me bo nadrla, ker sem imela tako vcepljeno v možgane to dojenje, da moraš in pika. Pa me zdravnica sploh ni vprašala, zakaj ne dojim, napisala mi je recepte za hrano za cel mesec in konec. Potem pa sem počasi prišla do zaključka, da se moram sprijazniti, ker drugače ne bom nikoli prišla k sebi. In tako je postajalo vedno boljše. Z Nejcem sva začela uživati ob hranjenju s flaško in ugotovila sem, da nama je tako tudi lepo. Bistvo pa je, da je otrok sit in zadovoljen.:)

Jest se pa nikoli nisem sekirala, ker nisem mogla dojiti. Bolj slo mi šli vsi na živce, ki so "vili roke" okoli mene in govorili, saj bo, samo vztrajat je treba. Kako vztrajat, če otrok kriči, ko zagrabi bradavico, ven pa nič ne priteče?! Kako vztrajat, če 10 dni po porodu v dveh urah načrpaš 10 mll? Kako vztrajat, če veš, da se je vse to dogajalo že tvoji mami in sestri? Ma brez veze. Če ne gre, ne gre. Ni pa lepšega za videti kot zadovoljnega, sitega in mirnega otroka in srečne mamice. Hura za flaške!

Minki, ne sme trajati uro, uro in pol. Po določenem času (po moje 15 minut) ga prestavi na drugo stran, naj potegne, kolikor misli, pa je. Visenje na dojki ni nikomur v korist.

Od začetka do konca (1 leto) mi je bilo dojenje v užitek. Nisem osladna.

Sprva sem se počutila kot ene onemogla elektrarna, ki nikakor ne more proizvesti dovolj mleka, dojče pa kot razbeljene vtičnice, madonca je bolelo!!!! Sem že skoraj obupala nad dojenjem. Boleti me je nehalo pri 2,5m, od takrat so mi trenutki ob dojenju nekaj najlepšega:love:9nebesa

Blacky in vse ostale, ki ne dojite, prav imate, da se ne sekirate!
Jaz sem prvega sina dojila tri mesece, potem se pa skoraj tri mesece jokala ob vsaki flaški aptamila. In to samo zaradi zelo močne propagande dojenja. Najbolj mi je šlo do srca tisto, kar sem prebrala med vrsticami - dobre mame dojijo. Zelo dolgo je trajalo, da sem si dopovedala, da sem kljub nedojenju dobra mama.
Blacky, kakšen recept za hrano si dobila? Jaz sem jo morala vedno kupovati.

Mi imamo do otrokovega dopolnjenega 4. meseca hrano na recept, vsak teden enega. Hvala bogu, so pa punce tu gori rekle, da jih večina tega ni imela. Mi smo iz MB in ni težav. Zaenkrat. No, pa saj kmalu bomo pa že stari 4 mesece.

Pri starejšem sinu sem tudi jaz imela hude težave z dojenjem. Praktično z vsem kar ste napisale. Od joka zaradi bolečin do občutka krivde, ker nisem mogla več dojiti. :grrr: Ampak bilo je prenaporno in ne jaz ne dete nisva imela nič od dojenja le zelo slab dan. Dojenje veliko preveč poudarjajo kakko zelo je pomembno za razvoj otroka. Moj je bil od prvega meseca na flaši, pa je popolnoma zdrav in navezan name. Šele flaša nama je omogočila, da sva se sploh lahko spoznala in začela uživati v skupnih trenutkih. Če dojenje ne gre, pač ne gre.:)

Sedaj pa imam en mesec staro deklico, ki pa se dojiva od prvega dne. :):):) Nimam pa popolnoma nobenih težav. Najihno dojenje poteka tako kot je najbolj idealno opisano v vseh literaturah in ko ga propagirajo včasih že kar fanatičarke :hudicek:. Sem pa do dojenja pristopila popolnoma brez pričakovanj. Poznala sem vse slabe lastnostni. Rekla sem, da bom poskusila in če bo šlo bom vesela, če pa ne, pa hvala bogu za kvalitetne nadomestke.

Če bi dojenje prikazovali bolj realno, mislim, da bi se mnoge mamice lahko bolje pripravile tudi na slabe strani dojenja. Tako pa je prikazano kot so filmi love story.

veliko veselja pri hranjenju vaših malčkov- pa naj bo dojenje ali flaška.

lp

:bravo::bravo::bravo: Splišni za tvoj odgovor. Se popolnoma strinjam.
Ko se spomnim kako so mene v bolnici silili v dojenje in me grdo obravnavali ker ni šlo. Če pa nisem imela niti kapljice mleka ker sem bila 10 dni na intenzivni z antibiotiki, medtem pa se je moja :roza::duda: že dodobra navadila na flaško in se niti ni hotela mučit s tistimi kapljicami iz prsi :(.
Pri naslednjem :duda:se niti slučajno ne bom več tako mučila in moj otrok z menoj vred. Če ne gre pač ne gre - je že bolje da je otrok sit in zadovoljen, kot pa da trpi, samo zato ker je dojenje bolj "zdravo".

Sarina, kot da bi brala mojo zgodbo, imeli sva enako usodo glede dojenja. Pa je ravno tako s :duda: vse Ok, kajne?

Corfu mene je bolelo vsaj 3 mesece, zdaj po 4,5 meseca pa je meni začelo zmanjkovati mleka, tako da bomo očitno počasi zaključili. Me pa zdaj ne boli več.