Dobro jutro vsem skupaj.
Eno kavico, čaj, ali pa kapučino častim
Kako ste kaj? Js kr ok. Danes sem točno 30 teden in sem vesela, da sem prišla že do 30.
Vas kaj špika takole, ko pomislite, da bojo naši
že kmalu med nami? Sploh nočem na porod študirat, ker bi me panika že zdaj grabila.
Včeraj sva imela en lep dan, najprej žegn, potem pa še piknik.
Potem sva sestavljala novo omaro, rihtala cote (zamenjala zimske-poletne) in danes me čaka pranje in likanje. Moj je danes na šihtu od 10-17h, tak da bom sama. Bo dolgčas, ampak bom že nekak.
Sploh nimam občutka, da je danes ponedeljek..
Včeraj sva šla zvečer še k moji tašči na obisk, in mi je žal, da sva šla. Ker sta se moj in njegova mama ful skregala.
Mama je vdova in je navajena že od prej, ko je bil mož še živ, da jo je kr naprej vozil naokoli (ima izpit, avta si noče kupit). In potem zdaj pričakuje, da bo moj imel kr naprej čas za njo in da jo bo peljal naokoli, ko si ona namisli. Sej jo pelje, ampak njej to ni dovolj. In včeraj je čist pop*****, kaj se gre, da si ne vzame časa zanjo, da je ne pelje naokoli, kak sin pa je...
Ji je lepo povedal, da ima on tudi svoje življenje, svojo družino in da ne bo spreminjal svojih načrtov zaradi tega, da bi jo peljal, ko si ona namisli.
No sej ni bilo samo to..še veliko drugega. Potem sta se pričkala nekaj glede vtičnic in reče moj, da jih ne bo menjal tu v stanovanju (ker itak sva v najemu)- da bo poklical nekoga, pa da jih bo prišel zamenjat. Pa pravi mama: Potem pa res škoda, da boš mel družino, če še vtičnice ne znaš zamenjat.
Me je ful prizadelo, rekla nisem nič.
No lepo se imejte, pa izkoristite dan.