Izteka se mi porodniška, ponujata pa se mi dve službi.

služba št 1.

+ zaposlili bi me s 7. stopnjo
+ del. čas samo dopoldan, vikendi, prazniki prosti 
+ večja plača

- šikaniranje na del. mestu
  tu sem delala pred porodniško, razmere so hude, nadrejeni te teptajo, zatirajo, nisi vreden besede človek....za primer ....v 3eh letih se je od 8 zaposlenih zamenjalo 5 oseb, delovna inšpekcija ve za razmere, a zaenkrat do ukrepanja še ni prišlo :(
- kot posledica šikaniranja so tudi odnosi med zaposlenimi na "psu"

služba št. 2

+ delo prijetno, nezahtevno, odnosi ok

- zaposlili bi me s 5. stopnjo
- plača nižja cca. 400 eur
- 3 izmensko delo, delo ob vikendih, praznikih

Kako bi se odločile? Imam 2 otroka: 1 leto in 5 let.

Jaz bi intenzivno iskala tretjo varianto....

poiskala 3. variatno.

V prvo ne bi šla, da mi kdo vse dneve po glavi serje, ni pod razno.

V drugo ne zaradi vikedov in praznikov in treh izmen.

če pa bi pod muz morala izbrati med tvojo 1., in 2. variatno bi izbrala 2. Samo da imam mir.

Jaz tudi. Če pa res moram izbirati med tema dvema variantama, bi se definitivno za drugo varianto. Zame so najpomembnejši ravno odnosi na delovnem mesti, precej bolj kot denar.

čisto odvisno od tega, kakšne posledice na tebi pušča slabo vzdušje v bivši službi - če si dovolj flegmatika, da te take stvari ne žrejo in ne prizadanejo, potem zagotovo služba 1 -tudi zaradi ugodnejšega del. časa in majhnih otrok

če pa te razmere hudo ganejo, pa že zaradi svojega zdravja ne bi šla v službo1

Ma, sej sploh ni dileme.

jaz pa bi zaradi poznavanja razmer izbrala 1. službo, že zaradi tega da ne stagniram, ves čas pa bila na preži za 3. službo. Nikjer pa ne piše, da tudi tretja ne bi imela enakih minusov kot pri prvi

ja, najbolje bi bilo tretjo....samo kaj ko imam tak poklic, da ni med najbolj iskanimi, službo dobiš če imaš srečo....
Sicer pri služi nisem izbirčna, delala bi vse...torej če katera ve za kako službo se priporočam....

Seveda me prizadane odnos nadrejenih.....ta mesec bi gospa ****** morala v pokoj, a si je premislila in bo še naprej zaj***** in sra**.
Zdaj me je pa kar groza vrnit se v službo. Dotična gospa zahteva red, drugače te nadere kot psa..... ni,maš pravice tudi a reči.....kar narediš je narobe (pa četudi si včeraj isto naredil pa je bilo vse ok - danes je narobe)

Tudi jaz bi raje službo št. 2....čeprav je manj denarja - vsaj dihala bi svobodno......skrbi me le  delovnik   ...kolko bi potem bila z mojima sončkoma, čeprav po drugi strani si govorim....saj ni važno kolko časa smo skupaj, važno je kako preživimo čas....in da imata sončka srečno mamico, ne pa vso živčno, depresivno ko pomisli na službo....

Jaz bi pa na tvojem mestu vzela 1. službo in še naprej izkala kaj boljšega. Za to službo bi se odločila predvsem zaradi dobrega delavnika, da bi lahko bila več časa ob družini. Seveda pod pogojem, da bi bilo vzdržno v službi.

definitivno služba 2, same prednosti, otoka bi v obeh službah dopoldne morala imeti v varstvu. Torej ko so oni v varstvu narediš lahko vse potrebno, da ko si z njima si res z njima, vikend ko si prosta izkoristiš samo za družino. Sama imam službo št.2. Je pa res da ima partner normalen urnik od 7-15 in je lahko z njima, ko sem jaz v službi. Razliko v plači pa prineseš not npr. nižje plačilo vrtca, večji otroški dodatek, manj dohodnine plačaš državi.

Boljšo službo, če eno imaš, lahko iščeš toliko časa, dokler ni res dobra. Problem je če je nimaš in moraš sprejet vsako, tudi tisto z slabimi odnosi v službi.

Prvo. Čas z otroki je neprecenljiv, v izmenskem delu ga pa ne bi bilo toliko. Pa še vikende in praznike ne bi bila frej. In vzameš službo za nujno zlo in iščeš drugo.

Lp,

živa

< Sporočilo je popravil živa -- 18.3.2009 13:21:56 >

Razmišljam podobno kot smejčica. Predvsem je zame tu pomemben delavnik. Če lahko nekako zdržiš, če je na vidiku kakšna sprememba po upokojitvi, če... bi jaz vzela 1. službo in to izključno zaradi ugodnega delavnika.

Jasno je, da so odnosi izredno pomembni in da ti praktično noben denar ne more odtehtati tega, pa vendar je vendarle pomembno tudi kvantiteta sobivanja. Ja, kvantiteta. Nihče mi ne more reči, da lahko odsotnost preko vikendov, praznikov, pa še ob neugodnem delavniku nekako kompenziraš s kvaliteto odnosov oz. s kvaliteto izrabljenega skupnega časa. Imam primer v sorodstvu in sorči, zame to ni družina, če je otrok po cele dneve v varstvu pri starih starših (ali drugje oz. Bog ne daj, prepuščen sam sebi), potem pa se isto dogaja še preko vikenda.

Sama pa seveda najbolje veš, kako si uspela živeti s stalnim stresom in šikaniranjem pred porodniško. Ti poznaš razmere in stopnjo težavnosti, zato se lahko edino ti realno odločiš. Koliko časa pa si bila tam pred rojstvom otročička? Če sem prav razumela, vsaj 3 leta. Kar ni kratka doba za take pasje odnose.

Presodi realno, pretehtaj možnosti, pogovori se s partnerjem. Dobro odločitev ti želim.

Vsekakor pa ne zanemari iskanje 3. variante.

p.s. V teh kriznih časih ne zanemarljivo preceniti tudi stabilnost podjetja, torej kje je ohranitev službe manj ogrožena...

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Prvo.
Ga ni šikaniranja, ki bi bilo hujše od tega, da bi morala popoldneve in vikende preživljati v službi.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

za prvo službo in polovični delovni čas. ali pa če imaš toliko jajc, da tej dotični osebi poveš, da se ne pustiš je***at v glavo in da boš ustrezno ukrepala v primeru mobinga.
ali pa pač odmisliš zajebavanje in oddelaš tistih 8 ur in greš domov.

Verjetno sem ena redkih, ki bi se skoraj brez pomisleka odlocila za prvo varianto.

Ekstra bolj ugoden delovnik.
Poznano okolje.
Poznano delo. Tudi to je faktor, na katerega pozabljamo. Novo delo zahteva novo energijo in investiran cas in ni receno, da te to ravno tako ne izcrpa kot te lahko obcasno sikaniranje. Pod predpostavko, da gres v sluzbo delat in ne stempljat se.
Visja placa.

In nenazadnje dejstvo, da penzija je na vidku, ceprav se ni tu.

Zame sploh ni dileme. Sicer pa clovek vse prezivi; sama sem dozivela eno kolericno sefico oz. direktorco na zacetku sluzbe. Na zacetku je bil totalni sok, potem te zadeva ali povozi ali pa utrdi, da se ji upres. Po dveh letih sem rekla, ni je boljse sole.  

Se strinjam z MIč.Prva definitivno.