izgleda da sem lahko še srečna, da se vsaj kdaj priklopi. pri nas se samo še s hrano ukvarjamo, bom poskusila vztrajati čim dlje, če ne bo šlo, pa bomo na AM, kaj pa naj kot pravi ena- v življenju moramo še kaj drugega postorit, pa predvsem bit mal bolj spočite in s tem zadovoljnejše mamice.
Mediuhec točno tako....jaz sem zdaj veliko bolj sproščena ko vem koliko poje, pa če grem na sprehod vem da mi ne bo nekje rogovilil z jokom, ker vem da je sit...ma sej je lepo dojiti, samo če so problemi in ne zalaufa, potem je mamica nesrečna, nespočita...se spomnim tudi pri Naji, sem 5 mesecev se matrala tudi ponoči jo zbujala, ker je kar spala, jaz pa nabito polne mlekarne...obup..ma sem takrat

, da se ne spomnim če sem še kdaj tolk...zdej pa res uživam, crkljamo...pa ne mislim na tiste ki dojite, da ne uživate, jaz pravim, če zadeva ne gre, je res grozno...depresivno...stresno in nenaspano....dejansko delaš res samo to, non stop....cel dan...mogoče si 20 minut frej med obroki...
_____________________________
TIMon je bil tako neučakan kot mamica, zato je malo pohitel....in zapel: ne čakaj na marec, na praznik ženaaaa