Ja, jaz tudi, za vsa leta, ko sem si želela, pa nismo imeli denarja... Pa sem šele tedaj, ko sem si jih kupila "tri tone", pa so se mi mal obrnile ugotovila, da to ni moj štos, prej pa sem hrepenela po njih...prav grozno je bilo gledati prazno shrambo.

Po moje nobena skrajnost ni ok. Če boš ti čist pikčasta od tega, da se sladkarij ne sme, jim bo to najbolj zaželjeno. Pri nas jih sicer tudi večinoma nimamo kaj dosti, ampak če jih dobijo eno tono na vsake kvatre, pa naj se jih zaradi mene tudi "nažrejo". Itak se naslednje dni ne bodo, zakaj bi se potem sploh sekirala?
Če boš nasilna v tej smeri, spodbujaš nenehno razmišljanje otrok o tem, kako je to zanič, ne bodo imeli sploh občutka, kaj je ok in kaj ne. ko bodo odrasli, bodo vse dni imeli občutke krivde, če bodo kdaj pojedli kake cukre. Rajši umakni cukre iz dosega. Ko pa jih imajo, pa brzdaj svoje pretiravanje. NI vredno vzgojiti zakompleksanih ljudi zaradi svojih strahov. Če večinoma jeste relativno zdravo, ni bojazni, da bi dobili sladkorno.

jaz bom spet napisala, da je treba stare starše včasih obravnavat kot otroke - če se tako obnašajo, seveda. Pri moji mami ni problemov, je ona veliko bolj panična kot jaz glede tega - nič umetnega, ne sladkarij,... Tašča pa se trudi, da vpraša. Vedno kaj prinese in tudi, ko je tam, vedno kaj dobi, ampak ker ne živimo skup, se ne sekiram. Ko je dovolj to povem in ko obe gledata, k odva mala kužka, "pa vsaj še malo...", pač poveš, da je res dovolj...

Se strinjam, samo to je težje .Pa tudi če dajo tudi to, se mi zdi, da razmišljajo tako, da še kaka okoladica za ziher, da jih bo ja mel otrok rad, ne more škodit

Imas prav, tudi ti .
Ma dokler je otrok zdrav (pod kar vkljucujem tudi primerno tezo in zadostno gibanje) ni panike. Manj se sekiras in kompliciras, bolje prides cez.

Kaj pa vem, meni jih nikoli nihce ni omejeval (in se danes jih vecina ve, da padem  pod tezo cokoladne obljube), ampak na drugi strani jem redno, realtivno zdravo in kvalitetno hrano. Ne vidim nobene tezave v tem, da je vsake tri mesece namesto kosila kos torte ali pa cokolada in bonboni, ko mi zadisijo.
Bejba je podobna, ima ves cas bonbone na dohvat na ruke, zadisijo ji pa tudi vsake toliko in takrat jo omejujem le v tej smeri, da ne zmaze cele vrecke naenkrat, da ji ne bi bilo slabo. Ker poje pa konkretno vec kot enega, potem je pa spet za nekaj casa mir.

Za sosede in ostalo sorodstvo se ne sekiram, itak to ni vsak dan.

Probi tud njih razumeti, da otrok ne vidijo vsak dan in jih hočejo malo pocrkljati. Mi živimo z njegovimi in tudi, ko pridemo k moji mami ima zmeraj kaj sladkega za tamalega.
Zmenili sva se, da če pridemo dopoldne mu da za domov, ker jaz tud ful težim s tem, da pred kosilom se ne je sladkarij, ker potem ne je kosila. Če pa pridemo po kosilu pa kaj zato če otrok poje kak bonbon al pa košček čokolade, vsi smo jedli sladkarije pa nobenemu od nas ni nič hudega. Jaz mu tudi ne dajem doma vsak dan sladkarij, zelo se recimo razveseli jagod ali melone, ker jih ima zelo rad, če si pa kdaj zaželi bonbončkov ali kaj podobnega pa pač dobi.
Prepovedan sadež je najslajši, tako kot pravijo druge.

Ravno zdaj se bašem s čokoladnim zajčkom.  Pa nimam slabe vesti.

Glede sladkorne - otroci je ne bodo dobili samo zaradi sladkarij, dobili jo bodo po nesrečni kombinaciji negibanja, stresa in nezdrave prehrane.

Moj je še sicer trenutno v joška šestrkrat na dan, ampa če prav pomislimo, je naše mleko zelo sladko in zakaj bi jih za ta okus kasneje prikrajševali - očitno že ima neko funkcijo, ker je navsezadnje tudi plodovnica sladka - torej daje sladkor občutek zadovoljstva, varnosti in veselja. Ne vem zakaj bi jim to potem omejevali. Se razume, da ne smejo preveč tega in da je obvezna malo bolj zdrava prehrana, ampak saj verjetno vaši otroci ne jedo takole: za zajtrk piškoti in čokoladno mleko, malica trije kosi čokolade, za kosilo pomfri in kečap + kos torte navrh, za malico zopet malo smokijev in za večerjo čokoladni puding. Verjetno jim daste kaj bolj normalnega. 

Tudi vsak dan nekaj sladkega, in to točno določena količina, ni po vsej logiki. Jaz tud včasih ne jem nič sladkega po kak teden ali dva, pol se mi pa zlušta in pohrustam celo malo milko.

A tiste otroke, ki jim mamice dajete 80% čokolado, nič ne zapira? Sploh če še kakšno žemljico pojedo al pa banano isti dan ... pa tudi suho sadje, če ni domače, ni ravno najbolj zdravo - če bi vedeli, da to sadje nič kaj ne operejo in da je na njem še ogromno pesticidov, ki jih ne morete odstranit, da ne govorim o SO2, ki je noter.

MOj plan je tak (otrok si bo tako svojega naredil, ampak poskusim lahko) - če bomo jedli sladkarije, jih bomo vsi, če bomo jedli zdravo hrano, jo bomo vsi. Ne bom gledala na trgovisnke bio prizvode, ker jih tam dejansko ni, imamo jih pa doma, ker smo na lastni biokmetiji in zase valda dobro skrbimo, ne bom jih posiljevala z neko težko pravo čokolado, če bodo raje pohrustali gorenjko, kinderjajčko ipd. Tud čipsa in smokijev jim ne bom branila, ampak vse bomo lepo pojedli skupaj, tako da bo vsak dobil toliko, da ne bo bolel trebušček. Ker je posestvo veliko, bodo imeli gibanja še pa še in kdor se giblje, lahko tudi je karkoli si poželi.

naši tud skoz čokolade dajejo, pa jih niti ne mara in ko je prvič jedla samo čokolado, je bruhala. pa mi ne gre na živce in me ne moti, ko ji ponujajo čokoladne stvari. se pa kdaj napoka piškotov do fula, ko ji kdo ponuja (to rada vzame). pa ne vem zakaj bi mi šlo to na živce. doma jemo normalno in če se kdaj napoka piškotov, naj saj to je redko. če pa pri tebi jesta doma zdravo hrano, se pa ja lahko vsake toliko mal napokata dobrot drugje brez da te znervira no. mislim, zakaj ne, zbolela od tega ne bosta. 

Če tamali ne vidijo svojih dedkov in babic vsak dan, je prav da se tam malo pocartajo in posladkajo. Drugo je, če jih vidijo vsak dan, takrat je potrebno postavit meje, drugače starši pogorijo na celi črti. Pri nas se je dogajalo, da ni želela jesti kosila ali večerje in se je zraven ves čas drla, da bo babi dala liziko (babica pa se je spodaj na ves glas smejala od zadovoljstva). To pa me je pogrevalo. In mislim, da upravičeno. Da pa še enkrat povem, drugače je, če se to ne dogaja konstantno, vsak dan.

Jaz se samo sprašujem zakaj otroku noben ne ponudi jabolko ali banano ali pa kak sadni jogurt saj so otroci, ki imajo to radi. Mene tudi moti non-stop ponujanje sladkarij kamorkoli prideš.



_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Jaz se nikoli nisem obremenjevala s tem, da ne bi smeli jesti čokolade, bombonov in lizik......in že vse od začetka ji tega nismo omejevali......vedno ima sladkarije na dosegu roke in se jih praktično nikoli ne nažira.....zato me tudi ne moti, če ji babice, tete in sosedje prinesejo čokolado.....včasih nekaj dni ne poje kaj sladkega, včasih poje tri ali štiri tiste čokladne bananice naenkrat in v tem ne vidim nobene katastrofe.....načeloma pa rajši izbere navadni jogurt ali salamo kot čokolado......

naša ima pa trenutno fazo, ko se baše z arašidi  čokolada ni več IN

Pri nas hvala bogu, tega problema ni, ker ima mali alergije. Smo na lizikah in bonbonih, mogoče 2 na dan .

Je pa zanimivo, kako se otrok hitro navadi ne jesti sladkarij oz. kar sam reče, da ne sme, ko mu kdo kaj prinese.
Tako, da se mi tudi bolj bašemo s sadjem, suhimi marelicami... kot s sladkarijami

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 21.4.2009 22:08:35 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

No, zdaj je izpadlo skoraj že, da prikrajšujem mojo deco u iber
Sou mač not čru
Skratka, kar je preveč, je preveč, 4-5  sladkarij iz ene v drugo je MENI odločno preveč, iz razlogov, ki ste jih ene že navedle: se potem ne je kosila, bo pa babi dala liziko, če bom lačna
Tudi mi skupaj pojemo kaj orto nezdravega, tudi dobita kaj sladkega, govorim pa o nekaj urah - ko otrok zbaše za cel krožnik sladkarij, ker mu jih pač vsak, ki se mu zdi, da????!!!!
Gre za to, da če bi mu dal suhe šljive, jabolko ali mango, bi isto pojedel - ne za gušte lušte

Mene tud pogreva to siljenje s hrano in me že zdaj skrbi kako bom tašči dopovedala, da naj pri prehrani mojih otrok (prvi je še v trebuščku ) upošteva moje želje. Kar vem, da mi bo zatrjevala, da je dala nesladkan čaj, ampak brez majhne žličke cukra pa itak ne bo šlo. Itak mi gre že na živce, ko men teži nej več jem, pa vsaj še čist malo, da ne bomo stran metali..(a sem mogoče smetkanta? ), pr otrocih pa tud vem,da jih bo futrala s svojo prehrano, ki je tako drugačna od mojih prehranjevalnih navad. Na srečo ne živimo več skupaj, tako da bomo 'zavarovani' , ampak res ne štekam, kako ljudje ne morejo razumet, da se da ljubezen pridobit tud brez sladkarij in ostalega junk fooda.
Pa daleč od tega, da mislim svoje otroke zavijat v celofan in jih vzgojit ob presni, bio in neoporečni hrani! Ampak, tud če bi jih, bi pričakovala, da se to spoštuje
Jah, ne bo lahka....

Evangelie, jst sem tut bla na tej sceni pred rojstvom svoje hčerke...In še bolj na začetku (ko je že začela jest GH). No, potem pa sem mal razmišljala in ugotovila, da se čist preveč sekiram in da ta zadeva ni tako zelooooooooo pomembna, kot jaz mislim. In itak nobeden od starih staršev ne stanuje z nami, tako da enkrat na teden ji ne bo škodila vsa tista gora maščobe, s katero kuha tašča (pa tut moja mama vse prevečkrat) pa vsa tista čokolada...no, v bistvu cuker oblit s čokolado... pa ne vem kaj še vse...
Pol je pa še Ronja enkrat v eni temi omenla, da ona misli, da imamo tamladi problem s tem podkupovanjem s hrano, predvsem sladkarijami, zato, ker globoko v sebi ne verjamemo čist, da se ljubezni ne da kupit. In men je takrat nardilo totalen klik v glavi in sem rekla to je to...Ljubezni se ne da kupit!! Z ničemer! In od takrat naprej se sekiram 3/4 manj glede tega prehranjevanja pri starih starših. Pa tut kadar se sekiram, je več ali manj ostalo res samo tisto u orto nezdravo al pa takrat, ko vem, da je itak že doma pojedla preveč sladkarij. Pa pol takrat rečem, da je zdej pa počasi dovolj...In bolj razumejo kot pa takrat, ko sem za skor vsako sladkarijo težila...če pa nisem težila, sem pa z energijo sporočala, da tega ne odobravam...

Tko da... hvala Ronji za tisto izjavo!

Aja...sem hotla povedat še to, da mi je zdej v bistvu najbolj pomebno to, da hčerko dolgoročno naučim zdravega prehranjevanja...V tolažbo pa mi je to, da sem se jst to morala naučit sama, ona pa ima že eno mamo, k to več al manj ve in več ali manj to tut upošteva.Torej je več možnosti, da se bo kot odrasla zdravo prehranjevala, kot sem jih pa imela jaz. In to je to.

< Sporočilo je popravil picola1 -- 25.5.2009 8:51:39 >

Pa ja, saj imaš prav...Ampak me pa vseeno moti, da niso sposobni upoštevat  naših napotkov in želj. Če jim že zaupaš otroke....Malo popuščanja na obeh straneh, pa menda bo...vsaj tistih nekaj dni na mesec....
lp

Ja, verjamem, da te moti. mene tudi večkrat...Sam sem tut o tem razmišljala in ugotovila, da v bistvu večinoma nič slabega nočejo...Oni želijo samo pocrkljat svojega vnuka. Ker ga imajo radi. In jim gre na živce, če jim hoče tečna mama to preprečit... Ker so prepričani, da jim tista čokolada pa res ne more škodit in vse ostalo, kar bi jim radi dali tistih enkrat na teden...
Mame pa hočemo, da se nas upošteva. Da se ve, da me odločamo o vzgoji našega otroka. Itd.itd.Pa čeprav včasih težimo za čist brezveze. Sam tolk, da se ve, kdo je glavni...
Pri nas se je res rešilo tako, da sem najprej popustila jaz s svojim teženjem, šele nato so oni vidl, da jim nočem nič hudega in so me upoštevali takrat, ko sem pa res rekla ne. To je isto po moje kot pri otrocih-če jim za vsako stvar težiš, te slej ko prej ne bojo več upoštevali. Če pa povzdigneš glas samo takrat, ko je res pomembno, potem je pa več verjetnosti, da te bojo takrat poslušal in sodeloval.
Je pa res spet od vsakega starega starša posebej odvisno...Pri nekaterih pa ta pristop ziher ne pali...(pri ronjini tašči naprimer... )
Tako da jaz mislim, da je pomembno, da se mal v sebi umiriš (tko kot sem se jaz), ugotoviš, kaj je res pomembno in kaj ne in potem pri tem vztrajaš. Pa če se ne vidite glih vsak dan, jim pač dej mal veselja z razvajanjem svojih vnukov. Ker to ne bo pustilo nekih negativnih posledic na tvojih otrocih oz. še vedno si ti glavna pri vzgoji svojih otrok.

< Sporočilo je popravil picola1 -- 26.5.2009 10:29:00 >

 morm rečt, da se mi zdi ta nasvet zelo dober, eden boljših, tako da . Se bom poskusla spomnit, ko me bo kuhalo...
lp in lep dan....

mislim, da je tudi tu, tako kot pri večini stvari, pomemben vzor. Otroci pač vidijo, kaj počnemo mi, straši, in zatorej si pač prizadevajmo jesti čimbolj zdravo, ter to nevsiljivo prenašati na naše otroke. Vsem sorodnikom pa je najbolj enaravnost povedati, da naj ne počenjo stvari, s katerimi se ne strnijate. ČE ne razumejo, je to pač njihov problem. Vem, da s epri hrani pogosto zatakne in so spori neizogibni, ampak mislim, da se lahko tudi to z nekaj vztrajnosti uredi.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

mi pa smo prejšnjič dobili neke obiske, valjda pridejo z vrečko polno sladkarij in mene kar malo sram :

teta, jaz tega ne jem....pa tega tudi nimam rad....pa to tudi ne maram.....in tak do konca vsebine, ker so bile same sladkarije....

in "teti" tudi v ueber nerodno.....

naš ima od nekdaj vse na dosegu roke.....mu nikoli nismo branili....ker mu branimo in skrivamo edino kokakolo, pa je ves nor nanjo  ne vem....mogoče mu pustim enkrat dve veliki steklenici, pa naj se nažre in naj mu bo slabo, da bo potem mir

_____________________________

...vox populi...

Pri nas so sladkarije na "dohvatu ruke", pa se nobeden ne baše z njimi (mislim, da sem jaz najbolj kritična ).
Me je izučila izjemno nerodna situacija. Ko je bil sin majhen (star malo več kot eno leto), smo šli k enim kolegom na rojstni dan - do takrat naš otrok ni dobil ničesar - ma kaki smokiji ali čokolada ali pizza. Da ne rečem, kako se je basal s smokiji na tem rojstnem dnevu. Jaz sem se skoraj pogreznila v zemljo...

Od takrat naprej... Lahko vzameta, kar hočeta - v mejah normale

Menda ne misliš, da je to zato, ker predtem ne dobita sladkarij?

naša je pa zadnjič prvič probala navadne smokije s kikirikijem (do sedaj je mela od 10 meseca prosene brez vsega, samo malo soli in proso je notri) in ga je z gnusom izpljunila

Ne samo zato
ampak definitivno vpliva na obnašanje, počutje
Meni gre potem, ko se napokata lizike, palačink z evrokremom 'k zuj' še potem čokoladni sladoled, pa valda še kakšna miška čokoladnja iz Hoferja čez, na živce, ko mi tožita zvečer, da ju boli trebušček, pa sta vsa našpičena, sitna
Že po sebi vidim, kako sladkarije vplivajo name, pa ne govorim o kratkoročnem učinku, ko sem vsa blažena in ciukrasta, ampak potem, ko ta sladkor pade...
In več ni nikoli dovolj, ne?
In tega ju ne bi rada navadila s takih prehranjevanjem
Meni recimo po kosilu, takem obilnem, u iber paše pojesti še kaj sladkega, ker sem bila pač tako navajena, pa vem, da to ni zdravo, ampak želje so eno, navade drugo
Kaj bi bilo narobe, če otrok to čokolado pa dobi 1-2 uri po obroku?
Po mnjenjuu naših bi ga bilo konec , po moje pa ne