Na začetku tudi našega ni nič motilo, če je bil moker. Tudi na stranišče ali kahlico ni hotel več, ko je videl, da mora večkrat na dan. V vrtcu je redno hodil na kahlico, tako kot tisti otroci, ki so že brez plenice, doma pa ne. Je pa v njegovi skupini že večina otrok brez plenice in verjetno mu je bilo to v spodbudo.
Jaz sem naredila tako, da sem v ponedeljek, ko sem prišla ponj v vrtec, povedala pomočnici, da mislim, da je že dovolj velik, da bi bil namesto v plenički v spodnjih hlačkah in da bomo kar začeli. Doma sem mu slekla pleničko, dala kahlico v dnevno sobo in ga posadila nanjo. Nad tem ni bil navdušen, ker bi se najraje takoj zapodil med igrače. Zato sem mu rekla, da lahko med tem, ko sedi na kahlici pogleda risanko. Sicer popoldne risank ne gleda. Tako mu je bilo pa že bolj všeč (ja, malo podkupovanja, a se včasih obnese

). Sem se še jaz vsedla poleg njega na tla in sva skupaj pogledala risanko in na srečo se je med tem polulal. Seveda je sledil velik halo z obilo hvale, objemom in lubčki

Sledilo je "lovljenje" pravega trenutka za naslednje lulanje, včasih bolj in včasih manj uspešno. Kadar se polula ne delam cirkusa okoli tega. Dam ga na kahlico in rečem naj proba, če ima še kaj za polulat, ob tem ga slečem in prinesem sveže perilo. Torej vsaka lužica v kahlici = velik halo, lužica mimi pa čim manj. Tako delam ta teden in se mi zdi, da napredujemo.