IZVIRNO SPOROČILO: NenaLena
ninica23 - Morda pa ti bo moja zgodba kaj pomagala glede težav s priimkom. Najina Ela se piše samo po meni, ker sem jaz prišla na idejo, da se bodo punčke pisale po meni, fantki pa po očku. Očka se je strinjal in tako imamo. Kajti čeprav sva z dragim poročena, sem obdržala svoj priimek in se tako z dragim ne piševo isto. Ja, tudi to je možno
. Gre za to, da je meni priimek zelo pomemben in ker mi možev ni bil všeč, pa še njegova familija mi ni všeč, sem rekla, da bom obdržala svojega. Moj priimek pa je tako in tako posvojen. Do študentskih let sem se namreč pisala po očetu, ki ni zame naredil ama ništa nič (mama je bila ločena) in sem rekla, da njegovega priimka ne bom nosila, tako da sem si svoj priimek dobesedno izbrala. Ja, tudi to je možno
. Tako da jaz nekako začenjam nov rod in sem strašansko ponosna na to. So pa moževi sorodniki gotovo jezni na mene, čeprav mi tega v faco ne povejo, saj najprej nisem sprejela moževa priimka, ko sva se poročila, sedaj se pa še Ela piše po meni. Toda briga me! Naj si vsak uredi tako kot njemu paše. Jaz sem pripravljena kršiti vsa nenapisana pravila, če meni ne ustrezajo. V glavnem, mogoče ti bo moja ekstremna zgodba kdaj kaj koristila. Ta je pa dobra - mislim,da se sama nebi spomnila kaj takega
meni sta se pa že od nekdaj dopadla 2 priimka in zato sma se tako zmenla - zdelo se mi je pač bol smiselno,da je očetov najprej,potem pa še moj - nisem si misla,da bo mojim šlo tako v nos,sicer pa mislim in ostajam pri tem,da sma se sama tako odločla in mama pravico naredit,kakor nama paše,neglede na ostale - saj gre za najinega otroka!!!
Glede tvojega in njegove mamice, pa kolikor sem prebrala, zna biti mamin sinček in zato ga ima mama tako v šahu. Tukaj druge ni, kot da si ti ostra in ga postaviš pred dilemo: ona ali jaz. Če se bo odločil za mamo, pa naj kar gre, saj očitno ni dovolj zrel za partnerski odnos. Vem, da je kruto, ampak to je edina rešitev pri moških, ki jih mame na tako svinjski način navežejo nase in na nek način čustveno zlorabijo. Ja,sem že poskusla,večkrat,pa vedno dobim isti odgovor - kao da ne gre za navezanost pri njiju ampak za dolžnost - ker je ona tolk časa skrbela zanj in mu vse nudila,ji je on dolžen pomagat in biti na razpolago,kadar ga rabi... ne sprašuj - nimam nič proti,da se tako dobro razumeta,sam nekje pa mora bit meja - saj ima družino z mano in ne s svojo mama !?!
veš,pri nama je taka situacija,da sva v bistvu šele začela živeti skupaj,prej sva bila skupaj 5 let,pa je mojmu pač pasal,da je doma in mu mamica vse naredi in sma se pač vidla,ko sma se - zdaj se je pa situacija tako spremenila,da živi pri meni (dobila sva stanovanje od babice) in to šele od zadnjega meseca nosečnosti,ker je bila potrebna celotna adaptacija stanovanja in nisma mogla prej notri - tak da po mojem predvidevanju (sicer moj sploh noče govoriti o tem) si upam 90% trditi,da če nebi imela otroka,še danes nebi živela skupaj...