05.05.2009, 15:45
ronja
15289
je, za otroka je razlika, ali mama fali, ko je mali ali takrat, ko si že želi bit malo sam oz. z drugimi ljudmi. Pa saj to ti otroci sami dajo vedet...
materinski nagon je nagon, dokazan, ni prav dosti za razpredat - to pomeni, da je prirojen, ne privzgojen. Se zbudi in hoče svoje - otroke. Ene imajo bolj izraženega, druge manj, če ti zamegli razum, si pretirano zaščitniška, če ga potlačiš, so tvoji otroci zanemarjeni (če te vloge ne prevzame kdo drug). Dojenje je naravno, zato je naravno tudi, da je tako malo otrok pri mami. KO se otrok odstavi, takrat ne rabi več non stop mame zraven in je navadno niti noče non stop zraven, mu paše, če je kdaj za par ur ni (in mami seveda;). za par dni je pa že vprašanej, verjetno odvisno od mame in otroka.
Tu se ne strinjam, mislim, da je kar nagon. Ko so meni dali Ronjo na intenzivno, sem racionalno vedela, da je verjetno to že ok, da pogledajo, če je kaj narobe z njo, ampak nagon me je pa ubijal, tako zelo sem hotela svojega otroka met ob sebi... Družbena pričakovanja so bila, da zaradi tega ne bom pi**, ker je pač seveda to najbolj prav, pa vendar mi ni dalo mira!
Se pa strinjam, da lahko to vlogo prevzame kdo drug - poznam par, kjer je oče "mama", on ima tisto posebno vez z dojenčkom, on ga previja, on ve, kako ga uspavat, kdaj je lačen,... Verjetno ni naključje, da mama ne doji več...
Ampak v tem primeru je bila mama verjetno kar prava mama temu otroku - ona je ves čas z njim, ne? Ja, seveda lahko nekdo drug prevzame vlogo mame, ampak ne more je pa prevzet vsake par dni nekdo drug: za 4 dni babica, za naslednje 3 dni tašča, potem pa spet mama... Otroku enostavno ni vseeno, kdo ga drži, vsaj ne 4 mesečnemu. Vsaj ne mojimadvema, no... Vesta, kdo je in se pritožita, če jima ne paše več pri nekom drugem in če hočeta nazaj k staršem.
Zakaj bi bil to nesmisel? Saj ne sproži materinskega nagona samo sam porod, ampak je to nagon, ki ga pač imamo, ključni dražljaj pa so navadno mladiči, niti ni nujno, da so tvoji! Se spomnim, ko je sodelavka prinesla svojega dojenčka pokazat v službo (niti mi ni tako strašno super ta sodelavka, ok, ampak ne da bi bila ne vem kaj navezana nanjo mislim) in ko sem prijela tisto malo bitjece, bi skočila pod vlak zanj - enostavno nagon se zbudi - nihče ne bi tega od mene pričakoval, pa vseeno bi to naredila... Tudi če si pogledal ostale sodelavke, so se vse raznežile ob kateremkoli otroku, ki je prišel...
Nagon pač imamo, to ni nekaj, kar dobiš, ko prvič rodiš. To je tako, kot če bi rekel, da se ti spolni nagon zbudi, ko zgubiš nedolžnost, pa vsi vemo, da ni tako
. Seveda, marsikaj je v otroštvu sprejemljivo, kasneje pa ne več: najprej je sprejemljivo to, da svojemu otroku brišeš ritko, ko bo najstnik pa nekak ni več sprejemljivo - ne samo družbeno, tudi njemu samemu ne! Otrok bo sam začel postavljat meje, vsaj če je kolikortoliko normalno vzgajan. In mama se jih bo nekak držala in ga spodbujala k samostojnosti. Če mama tega ne naredi, potem lahko govorimo o patološki navezanosti. Ker starejši otrok vse te silne skrbi ne rabi več, dojenček pa. ja, seveda je razlika, čeprav delaš isto!
Joj, res ne vem, kakšen je tvoj otrok, ampak ti povem, da mojo Ronjo posesivnost zelo moti! Zelo jasno pokaže, kdaj bi se ona rada cartala in kdaj želi imet svoj mir. Se izvije iz rok, če ne drugega. Ne samo meni, tudi drugim (babico je celo precej ignorirala ravno zaradi posesivnosti - pa se je babi malo umaknila in zdaj je spet vse v najlepšem redu). In dojenček po moje precej bolj rabi mamo in očeta, enostavno je tu kup stvari, ki jih rabi: vonj, ki mu je domač, ki pomeni varnost, toplota telesa, znan glas,... vse to ga pomirja. In ne, res mu ni isto, če je to drug vonj, drug glas, čeprav ravnotako lepo nežno govori (preverjeno na 2 otrokih zaenkrat
). Kaj tvoji otroci res ne pokažejo, če hočejo bit sami oz. stran od tebe? Poslanstvo mame v vlogi mame je srečen otrok - a ni to logično? Lahko ima ta ženska še druga poslanstva, ampak kar se materinske vloge tiče, je to to. Srečen otrok, ki bo brez nekih hudih traum odrastel v odgovorno sočutno odraslo osebo. To bi nakak jaz rada. Zakaj bi sicer imel otroke?
Nihče ni govoril, da mora biti vedno biološka mama - samo da mora biti mama - vedno ista oseba, ki pač sprejme to vlogo. naša mlada mamica je to vlogo sprejela in bi se je rada rešila samo za 1 teden, ne za ves čas!
Po mojem imajo posvojeni otroci, če jih je že nekaj časa imela "prava" mama in so šele kasneje posvojeni, ločitveno stisko, ja. Če jih takoj po rojstvu dajo drugi družini, potem je pa bolj vseeno - sicer ni pravi vonj, ampak dojenček se hitro navadi, da je zdaj tanovi vonj tapravi vonj po varnosti.
jaz te mamice nič ne obsojam, ker mislim, da si enostavno samo ni čisto predstavljala, kaj to pomeni - zanjo in kaj za njenega otroka. Vsi kdaj sanjamo: i, kaj bo lepo, ko se bojo otroci odselili (no, vsaj midva
), pa zato po moje nisva slaba starša. Ali pomisliš, kako bi bilo fino, če bi lahko šla za par dni nekam sama... Magari žurat. Ampak to, da tega ne naredim, zame ni žrtvovanje, bolj zdrava pamet, kot so rekle. se pač zavedam, da bi to pomenilo, da bi malidve jokali - fejst! Da bi jima bilo hudo - fejst! In to je to. Ko jima to ne bo nič tako hudega, bova z veseljem odpičila stran od svojih ljubljenih otrok
. Ko otrok lahko reče: fajn se imejte!, takrat ga vsekakora z veseljem pustiš kjerkoli v dobrih rokah in greš "na lepše". ampak dojenček ti tega ne reče, niti ne čuti tako, on bi mami zraven, pika in zna to zelo dobro povedat (ueeee, če prevedem
). In malčica ti zelo jasno da vedet, da ne odobrava tvojih odhodov (pa magari zelo upravičenih, recimo v porodnišnico ali v službo). Takrat njim pač to še ni vseeno, če te ni. Najina mala je jezna na očija, ko gre v službo, ko pride domov, ga noče niti povohat, kadar gre po dopustih spet v službo... je jezna, ker je šel. Pa je zato on bolestno navezan nanjo?
Pri tem, da kar pogosto fantazira v smislu "o, lubi, kok bo fajn, ko bova sama šla..." ne vem, kako bi lahko to izhajalo iz njega...
05.05.2009, 16:11
Anonimen
Že na samem začetku sem omenil (ne vem ali si tudi to spregledala), da je mit o idelanih starših totalni politično-ekonomski konstrukt in tudi sam sem mnenja, da se otrokom vse preveč streže in od njih nič kaj dosti ne pričakuje. Ko sem govoril o odnosu otroka in matere nisem podrazumeval pasivnost očeta ali drugih članov do tretjega leta v smislu daj da pihnemo tretjo svečko pol pa očka zasukaj rokave. Sam sem bil prisoten pri vzgoji otrok, dokaj aktivno, večkrat jaz bil tisti, ki je reševal situacije obupa, pa skoraj siguren sem in dovolil si bom to drznost, da rečem "na glas ", da svojim otrokom namenim več poljubov in objemov kot njuna mati... Ampak, ko pride razbito koleno, buška na glavi, ugani koga kličejo.
05.05.2009, 23:00
Anonimen
Ma kaksne trapaste definicije o simbiozi in povezanosti in bla bla.
A ves, kaksne potrebe ima dojencek?
Potrebo po hrani,
Potrebo po tem, da je cist in da ga ne zebe.
Potrebo po blizini.
Vecino potreb lahko zadovolji "brižna" oseba, ki je po vecini mati, lahko pa je kdorkoli.
V isti sapi, ko je mati alfa in omega simbioznega odrascanja
, je oce anuliran. Pa kaj, ce ga hrani.
Pa kaj, ce ga previja.
Pa kaj, ce ga celo noc nosi po sebi. To ni tista prava simbioza.
Pa kaj, ce mu poje in se mu smehlja.
Pa kaj...ker se vedno ni mati...ker se vedno ni simioticen. Ker za otroka do njegovega enega leta prakticno nima pomena, saj vemo, kako rastejo otroci.
Ne vem, kje imas problem.
Ali se pocutis kot tako slab in nesposoben oce, ali pa ne spostujes zensk.
05.05.2009, 23:21
Misek
2830
Zdi se mi, da se mesajo spolni in materinski "nagon", primarni s sekundarnim, motivacija s pricakovanjem. Ce bi materinski instinkt (nagon) bil primaren, bi zenske zanosile in rojevale ne glede na okoliscine - skratka, rojevanje bi bilo na ravni nagona prezivetja.
Potemtakem, mamica, ki hoce zurat ne bi smela bit delezna ocitkov, da zakaj je rojevala otroka, ce hoce zurat, saj so ocitki popolnoma neosnovani - ker je rojevanje instinkt, nagon, ki se mu ne mores upreti - zbudil se jer in zahteval je svoje.
Mislim, da je prej motivacija in pricakovanje, se paleta drugih emocionalnih stanj prej kot nagon.
Ce bi tvoja otroka bila v moji druzbi in na mojih rokah dan, dva tedensko od rojstva - bi se ne bi nic bunila. Tako kot se ne bunita, ko ju drzi njun oce. Tradicionalni model druzine, kjer je vec generacij skupaj tudi povsem jasno kaze, da se otrok ne buni ce ga vsak dan ima druga teta ali babica ali mamica, dokler je to oseba, ki jo pozna in, ki je prisotna v njegovem zivljenju.
Primarni nagoni so fizioloski, vsi ostali so sociolosko determinirani. Primarni nagon ni zadovoljen, dokler ne potolazimo notranjo zahtevo, ki jo diktira primarni nagon. Nagonsko delovanje je, ko vidis drugega "mladica", da naskocic prvega tipa, ki bi te lahko oplodil, da zadovoljis nagon po "postati mati" in to vse tako, dokler ne zanosis ali rodis?
Nagon pač imamo, to ni nekaj, kar dobiš, ko prvič rodiš. To je tako, kot če bi rekel, da se ti spolni nagon zbudi, ko zgubiš nedolžnost, pa vsi vemo, da ni tako
Nagon je da zgubis nedolznost, ko se nagon pojavi. Vendar ali zenske res zgubljamo nedolznost takrat ko se nagon pojavi, ali sele takrat, ko se za to tudi popolnoma zavestno odlocamo. Ce bi izgubljali nedolznost, ko se nagon pojavi, brez drugih pomislekov, prelaganj, izbire "pravega" - bi lahko govorili o primarnem nagonu.
Joj, res ne vem, kakšen je tvoj otrok, ampak ti povem, da mojo Ronjo posesivnost zelo moti! Zelo jasno pokaže, kdaj bi se ona rada cartala in kdaj želi imet svoj mir. Se izvije iz rok, če ne drugega. Ne samo meni, tudi drugim (babico je celo precej ignorirala ravno zaradi posesivnosti - pa se je babi malo umaknila in zdaj je spet vse v najlepšem redu). In dojenček po moje precej bolj rabi mamo in očeta, enostavno je tu kup stvari, ki jih rabi: vonj, ki mu je domač, ki pomeni varnost, toplota telesa, znan glas,... vse to ga pomirja. In ne, res mu ni isto, če je to drug vonj, drug glas, čeprav ravnotako lepo nežno govori (preverjeno na 2 otrokih zaenkrat
Posesivnost se kdaj pa kdaj niti ne kaze na fizicni vidni ravni. Posesivnost je marsikdaj tudi zelo prikrita manipulativna igra pri kateri se navidezno spodbuja samostojnost osebnosti v ozadju pa se bije boj za prevlado in kontrolo osebnosti. Na eni strani se odpirajo vrata, na drgi se zateguje neprerezana popokovina.
Zdi se mi, da morda nekaj prepovrsno in nepoglobljeno razumevanje mehanizmov privede do prehitrega sklepanja.
Srečen otrok je lahko tudi ce mame ni zraven. Otrok je srecen z ocetom, mama je opravila svoje poslanstvo?
Zaradi nagona !
Potemtakem smo razcistili, da materinski instinkt ni primarni instinkt oz. nagon in da nima veze z nagonom o nadaljevanju vrste.
Kateri vonj pa isce otrok, ki prvo leto svojega zivljenja prezivi v domu za sirote? Dojencki praviloma niso nikoli posvojeni preden potece vsaj 5,6 mesecev od njihovega rojstva - zaradi zakonodaje, ki je taksna kot je, vendar je to druga tema. V tovrstnih domovih nimajo na voljo nekoga, ki bim jim bil nadomestna mati. zadovoljujejo se dojenckove osnovne potrebe, ni pa nekega nosenja po rokah, tolazenja ipd...
Tudi ti otroci dozivljajo stisko, ko se preselijo v posvojiteljsko druzino in zato je tudi zakonsko predvideno obdobje prilagajanja. Tudi ti otroci odrastejo v srecne, socutne psihofizino zdrave osebe.
Ocitno so predstave kaj to pomeni zanjo in za njenega otroka dokaj razlicne, tako kot predstave kaj je ustrezna vzgoja, kaj je dobra mama ipd.... Kulturno in druzbeno determinirane kategorije.
Vsi kdaj sanjamo: i, kaj bo lepo, ko se bojo otroci odselili (no, vsaj midva
Generalno zame to ni nobeno zrtvovanje. O zrtvovanju sem govorila v kontekstu, ko se odraslemu otroku ocita s strani starsev koliko se je za njega zrtvovalo a on sedaj...... ocitanje prikrito ali odkrito. Pisala sem o tistem delu zensk, ki se jim zivljenje zacne in konca pri otroku (kot je mic napisala) in ki v zivljenju nimajo nic drugega kot otroka, pa se po osamosvojitvi le tega ali poskusu osamosvojitve pocutijo oropano, izdano, prevarano. In tu se skrivajo tudi patoloski odnosi. Mame, ki dozivljajo razne napade slabosti, strasen skok pritiska navzgor, ki zbujajo (na taksen ali drugacen nacin) krivdo pri otroku, ker ih "zapusca", ker mu ni mar kaj bo z njo.... so taksne matere. Matere zrtve, ki za svojo zrtvovanje pricakujejo poplacilo.
Moje osebno mnenje je, da v kolikor se kdorkoli v odnosu s svojim otrokom zacne pocutiti kot zrtev ali misli, da nekaj zrtvuje - mora dobro razmisliti kaj je slo narobe. Vcasih je narobe prav to, da se osebna stalisca ne ujemajo z druzbeno korektnimi stalisci o tem kaj je dopustno in kaj je nedopustno. Jasno je, da v taksnih "nezrtvenih" relacijah, se niti otrok ne sme pocutiti kot zrtev in se ponavadi ne, dokler mu druzba ali okolica ne "vcepita" "korekten odnos" do pojava.
Enako kot se za hrbtom poslovno uspesne mame velikokrat govori - bogi njeni otroci, saj je druzbeno sprejeto stalisce, da poslovno uspesna zenska ne more biti istocasno "dobra" mati, ne glede na to, da njihove odnose niti najmanj ne poznajo.
Ko otrok lahko reče: fajn se imejte!, takrat ga vsekakora z veseljem pustiš kjerkoli v dobrih rokah in greš "na lepše". ampak dojenček ti tega ne reče, niti ne čuti tako, on bi mami zraven, pika in zna to zelo dobro povedat (ueeee, če prevedem
On rabi zadovoljevanje svojih potreb, sicer izjava - rabi svojo mami in pika popolnoma izkljuci oceta. Verjamem da tvoji otroci ne jokajo in zahtevajo tebe, ce jih ima v rokah njihov oce.
In malčica ti zelo jasno da vedet, da ne odobrava tvojih odhodov (pa magari zelo upravičenih, recimo v porodnišnico ali v službo). Takrat njim pač to še ni vseeno, če te ni. Najina mala je jezna na očija, ko gre v službo, ko pride domov, ga noče niti povohat, kadar gre po dopustih spet v službo... je jezna, ker je šel. Pa je zato on bolestno navezan nanjo?
Po tem zadnjem odstavku mi je povsem jasno, da se nisve razumele, upam pa, da bos v tem mojem postu nasla zadostno razlago mojega stalisca. Sicer sem tovrstno obnasanje, ki ga opisujes v vezi s tvojo hcerko sama pricakovala pri sinu, saj smo, kot sem ze napisala, zaradi spleta okoliscin vedno skupaj in relativno precej navezani en na drugega. Zanimivo pa je, da do tovrstnega obnasanja - jeze zaradi odhoda itn ni bilo, kar je mene osebno tudi presnetilo. Morda je odgovor nekje drugje in ne v njeni potrebi po starsu / mami / ocetu.
_____________________________
http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related
05.05.2009, 23:56
Misek
2830
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II
Ma kaksne trapaste definicije o simbiozi in povezanosti in bla bla.
A ves, kaksne potrebe ima dojencek?
Potrebo po hrani,
Potrebo po tem, da je cist in da ga ne zebe.
Potrebo po blizini.
Vecino potreb lahko zadovolji "brižna" oseba, ki je po vecini mati, lahko pa je kdorkoli.
V isti sapi, ko je mati alfa in omega simbioznega odrascanja
Pa kaj, ce ga hrani.
Pa kaj, ce ga previja.
Pa kaj, ce ga celo noc nosi po sebi. To ni tista prava simbioza.
Pa kaj, ce mu poje in se mu smehlja.
Pa kaj...ker se vedno ni mati...ker se vedno ni simioticen. Ker za otroka do njegovega enega leta prakticno nima pomena, saj vemo, kako rastejo otroci.
Ne vem, kje imas problem.
Ali se pocutis kot tako slab in nesposoben oce, ali pa ne spostujes zensk.
S napisanim se strinjam - se smem podpisati zraven?
Menim pa, da se ne gre o nesposobnosti ali nespostovanju zensk, temvec o globoko zakoreninjeni determinirani druzbeni vlogi spolov, ki se gledata kot primarna fizioloska in bioloska danost, a ne kot rezultat druzbene in kulturne determiniranosti.
< Sporočilo je popravil Misek -- 6.5.2009 0:05:51 >
_____________________________
http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related
05.05.2009, 23:59
rija
15589
zdaj si bom pa še jaz pivo odprla....pa ga sploh ne pijem
_____________________________
...vox populi...
06.05.2009, 00:06
Tanja55
1381
IZVIRNO SPOROČILO: rija
zdaj si bom pa še jaz pivo odprla....pa ga sploh ne pijem
ti kr, jst ze en cajt razmisljam, da bi sla do soseda in si en cik sposodla...
A ja, pivo sem pa ze zdavnaj spila
...kaj posebej hasknlo pa ni ...
06.05.2009, 00:06
Misek
2830
IZVIRNO SPOROČILO: rija
zdaj si bom pa še jaz pivo odprla....pa ga sploh ne pijem
Poslji en deci - sem si ga zasluzila
_____________________________
http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related
06.05.2009, 00:10
rija
15589
Misek, evo, jaz mislim, da si si zaslužila kar tegale
_____________________________
...vox populi...
06.05.2009, 00:12
Misek
2830
IZVIRNO SPOROČILO: rija
Misek, evo, jaz mislim, da si si zaslužila kar tegale
Nisem glih kaj prida pivopivca, vendar se ne bom branila. Ko pridem do pola "bacve" pazite se, morda zacnem pisati toliko in tako hitro kot govorim
_____________________________
http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related
06.05.2009, 00:15
rija
15589
a to še ni bila šesta
ajme....
si bom šla še po čike....pa kadim tudi ne
_____________________________
...vox populi...
06.05.2009, 00:22
Misek
2830
IZVIRNO SPOROČILO: rija
a to še ni bila šesta
ajme....
si bom šla še po čike....pa kadim tudi ne
Jaz sem resna oseba v zrelih letih - ne opozarjam brez veze
Cike ti pa lahko dostavim, imam na zalogi, ne znam pa ti jih tako strumno prilepiti, kot si ti "bacvo" pira
_____________________________
http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related
06.05.2009, 00:25
rija
15589
IZVIRNO SPOROČILO: Misek
IZVIRNO SPOROČILO: rija
a to še ni bila šesta
ajme....
si bom šla še po čike....pa kadim tudi ne
Jaz sem resna oseba v zrelih letih - ne opozarjam brez veze
Cike ti pa lahko dostavim, imam na zalogi, ne znam pa ti jih tako strumno prilepiti, kot si ti "bacvo" pira
jaz sem tudi oseba v zrelih letih.....malo me edino baše, da nisem resna
_____________________________
...vox populi...
06.05.2009, 00:31
Misek
2830
IZVIRNO SPOROČILO: rija
jaz sem tudi oseba v zrelih letih.....malo me edino baše, da nisem resna
Moras malo delati na imidzu !
Grem v horizontalo globoko razmisljati o druzbeni determiniranosti zrele resnosti!
< Sporočilo je popravil Misek -- 6.5.2009 0:33:08 >
_____________________________
http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related
06.05.2009, 08:47
ronja
15289
Ne, jaz ju ne mešam: če bi bil samo spolni nagon, potem ženske, ki ne morejo zanosit ne bi trpele ko hudič, zato ker je njihov spolni nagon potešen - saj seksajo, samo zanosijo ne! Oba nagona sta primarna. Saj ženske zanosijo in rojevajo v vseh mogočih okoliščinah - seveda vsaka poizkuša najt najbolj ugoden trenutek za razmnoževanje in včasih se pod pritiski vdajo in imajo/nimajo otroka takrat, ko ga želijo. Ampak tudi v naravi ne moreš imet mladiča kadarkoli si zaželiš.
Jaz punci nisem nič očitala - je pa res, da materinski nagon pomeni tudi to, da poizukšaš kar najbolje poskrbeti za svoje mladiče.
Seveda, če bi njen otrok živel z babico in bi ga ona ravno toliko časa držala kot mama, potem bi bilo otroku bolj vseeno, če gre mama za en teden stran. Ampak ni napisala, da bi bil otrok non stop pri babicah. In moji tamalidve se oz. sta se v obdobju dojenčka dejansko zbunili včasih tudi pri očiju - nekaj časa je bilo ok, potem ko sta pa hoteli mamo, je pa kar morala bit mama... Ne vem, zakaj, sva bila oba presenečena - obakrat. On se ogromno ukvarja z njima in je vsakodnevno prisoten in ju carta in ga imata neskončno radi in obratno. Ampak ko se pa odločita, da zdaj mora bit pa mama, je pa dretje, če je ni (probala 2x pri Lejli, me ni bilo 1 uro in se je skoraj tako dolgo drla, pa se sicer nikoli ne). Tedensko sta tudi pri babici, pa se vseeno zbunita, če bi rada nazaj k mami, enostavno jim ni vseeno, pa če se še tako prepričuješ, da jim je.
Nagon je vedno biološki, nikoli ne more biti sociološko determiniran. Zato pa je nagon. Ostalo so druge stvari, niso pa nagoni. Ni pa nagon postati mati tako neumen kot prikazuješ: ne, ne naskočiš prvega tipa, ker materinski nagon hoče, da imaš otroke - ampak s pravim moškim, torej probaš dobit čim boljšega. Nekaj časa tehtaš, ko si zadovoljna z izborom in drugimi okoliščinami (se pravi recimo sezona izobilja v naravi ali pa služba pri nas), pa se odločiš za mladiča.
Mislim, da večina ljudi ne izgubi nedolžnosti takoj, ko se spolni nagon pojavi - navadno minejo kar leta do takrat! nagon je, da te nekaj žene, da bi to naredil - in sčasoma to narediš, ko počistiš ostale stvari v glavi. Seveda se zavestno odločaš, saj ne delujemo samo nagonsko! Pa vendar nas nagon sili, da to sploh kdaj naredimo.
Če ve, da ob njej otrok ne bi bil srečen in ga je zato dala očetu, recimo, potem vsekakor.
Se strinjam. Ampak ti praviš, da ne...
Pojma nimam od kod si to dobila. Materinski instinkt je primarni nagon, ki ga lahko zadovoljiš tudi ob skrbi za tuje potomce. Vsekakor pa te isti nagon žene tudi v to, da bi imel svoje (večina hoče imeti najprej svoje otroke, posvojitve pa so jim sekundarna možnost.
najprej gotovo išče vonj po mami. Ko ga ne dobi, išče vonj tistega, ki ga je največ tolažil. Seveda doživljajo stisko, saj ravno to pravim! Grozno je, če otroka takoj ne dobi druga oseba, ki mu je lahko mama od začetka dalje! IN zato pravim, da otroku ni vseeno!
Nihče ne pravi, da tak otrok ne more odrasti v srečno zdravo sočutno osebo! To bi bil absurd! Pravim, da TAKRAT, ko mame ni zraven, doživlja stisko in tega pač svojemu otroku ne privoščim - zato ga ne bi puščala samega za 1 teden. Puščala ju bom toliko, kolikor jima bo še ok, če bom o tem lahko odločala. Kadar ne bom mogla, takrat pač ne, ampak za žur se res lahko sama odločim.
Zaradi 1 tedna pri babici pri 4 mesecih otrok gotovo ne bo psihično pohabljen! To bi bila neumnost! Ampak mu bo pa takrat hudo, da mame ni zraven in ne bo mu vseeno, da ga drži babi in ne mami ali nadomestna mami.
Mislim, da to ni družbeno determinirano, vsaka mama ali nadomestna mama (ki je lahko tudi oče) čuti, če jo/ga otrok rabi in ji/mu je hudo, če takrat ne more bit pri njem. V istem hipu ti za starejšega otroka ne bo hudo, ker te pač ne rabi več toliko. Pa imaš oba enako rad! Kako bi potem bila to posesivnost - da nočeš pustit dojenčka za par ur samega z babico, malčka pa komot? Če imaš oba enako rad, z obema si ti enako rad! Ampak enemu je super par ur brez tebe, drugemu pa še ne. Torej sem bolestno posesivna do Lejle, do Ronje pa ne?
Oz. sem bila, dokler je bila dojenček... Mislim, da je to, kako človek reagira, precej odvisno od karakterja, včasih gre pa tudi za govorno figuro, kot si sama rekla: to velja za nezaželenega otroka enako kot za napade slabosti
. Obe skrajnosti sta lahko čisto dobri mamici . mama, ki se počuti kot žrev, itak po definiciji ni dobra mama, ker taka ne bo nabijala občutkov krivde svojemu najljubšemu detetu
. A to te moti/mori?
Jah, ene stvari grejo bolj skupaj kot druge - izjeme so pa vedno! Lahko je ženska tako salamensko sposobna, da lahko fura oboje, pa ima še za ljubčka čas, malo karikirano. Večina pač ni tako sposobnih in takrat rečejo, da to ni mogoče, ker si ne predstavljajo, da bi bilo. Ti povem, ko bom šla nazaj v službo. Sicer dvomim, da bom zelo poslovno uspešna, ampak vsaj dr pa moram spacat, mogoče bo to nekaterim že dovolj za tvojo kategorijo . MOji otroci ne jokajo v očijevih rokah - na splošno ne - kadar pa se dojenčici zazdi, da je čas, da jo vzame mami, takrat hoče mene, isto je bilo z Ronjo, ko je bila mala - ne vem zakaj, ampak takrat tudi utihne pri meni in ni vedno fora v hrani. Pa ni fora v tem, da bi bila jaz živčna zraven, ker me včasih sploh ni zraven! Oči ju ima celo popoldne okoli sebe in Ronja je komot sama z njim tudi dalj časa, pa tudi pri babicah ni problema - okoli 18h začne klicat mama, mama, ampak se jo da zamotit. Nama bi bilo bolj všeč, če bi bil ta čas daljši, ker nama ne bi bilo treba hitet ponjo
Lejla je pač še dojenček in je ta čas krajši. Saj se raztegne sčasoma, hvalabogu! Hm, napisala si, da je tvoj otrok toliko star, da hodi že na tabore, pa vseeno noče bit tam... Midva s tamalo glede tega nimava problemov, pa je precej mlajša - gre rada k babicam (za tabore je pač še premala), samo gre pač postopoma na več: včasih ni zdržala več kot uro, dve sama z njimi, zdaj je komot cel dan - od cca 9:30 ali 10h pa do 18h, recimo. Nekateri otroci so toliko stari in že prespijo cel vikend pri starih starših, pa jim je to ok. Nekateri pa ne zdržijo niti par ur. Nobeno ne pomeni, da bojo mame posesivne, ko odrastejo.
Mogoče je bil razlog za drugačno obnašanje pri tvojem sinu to, da je bil precej starejši, da je drug karakter ali pa da se nisi vrnila še z enim članom
. 
