21.04.2009, 20:42
Anonimen
Naj se umakne, ali naj ga poči nazaj. In naj ne hodi jokat k meni.
To je za primer, da jo udari fant. Deluje
.
21.04.2009, 20:46
Anonimen
Ma kaj pa vem...dokler se je vmesavala mamica (celo vzgojiteljica
), je žnaral naprej, dokler ni dobil svojega. Ampak meni je lazje, ker je puncka in ne vidim problema, da fanta poči nazaj. Ne vem pa, kako bi reagirala, ce bi bil fant. Se mi zdi, da imajo v sebi to potrebo po fajtu, po tem, da se dokazejo tudi na ta nacin, skozi pretep. Saj pameten bit, kje postavit mejo, je tezko, verjetno je tudi odvisno od otroka, v bistvu od obeh, od tistega, ki je tepen in tistega, ki tepe.
21.04.2009, 20:51
Anonimen
meni se pa zdi, da je razlika, če se recimo dva stepeta, pač prideta navzkriž, si skočita v lase...al pa če eden konstantno pretepa druge, navadno šibkejše
v prvem primeru je res dobro pustit, pa da se sama zmenita in razčistita, seveda pod pogojem, da nobeden od njiju ni nasilnež, ki se nonstop pretepa. me zanima kako v šoli reagirajo ob takem, a se distancirajo, a sta oba kriva, a je sam eden, al kako to poteka, da je pošteno?
v drugem primeru je pa definitivno treba ukrepat, sam pojma nimam kaj točno se da narest...k men ne diši, da bi učila otroke, da nej udarijo nazaj, vsaj direktno ne sam zdej da bi jih pa skoz nekdo mlatu pa maltretiru, to pa tud neb rada....hm
21.04.2009, 20:53
Anonimen
meni se pa zdi, da je razlika, če se recimo dva stepeta, pač prideta navzkriž, si skočita v lase...al pa če eden konstantno pretepa druge, navadno šibkejše
Ja, imas prav.
Kaj pa vem...v tem drugem primeru, ali se vec ne druzis z njim, ali imas besedni "boj" s starsi ali pa pogovor z vzgojiteljico. Mogoce je se kaj, pa se ne spomnim.
21.04.2009, 20:56
Anonimen
gina evo, kle ti pa ploskam
pri punčki se mi je zdelo kok super, ker se mi ne bo treba s temi nasilnimi igračami, risankami in igricami ubadat, zdej mam še pa poba, tu pa verjetno ne bo šlo tko gladko skozi...sem vsem sorodnikom pa prjatlom že vnaprej povedla, da naj ne nosijo nič takega, no zdej je še tak premejhen, upam da ni noben tok ubrisan da bi trimesečnemu dojenčku puško al pa akcionmana prineu
, sam tud kasnej absolutno ne. in tako igračo ali igrico bom gladko zavrnila, darilo gor ali dol, zamera gor ali dol. cartoon network pa že mamo zakodiran, skupaj s hustlerjem
21.04.2009, 23:05
tweed
577
IZVIRNO SPOROČILO: ulla80
upam da ni noben tok ubrisan da bi trimesečnemu dojenčku puško al pa akcionmana prineu
Kaj še ne poznaš ljudi...
Nam je znanka za 4 mesečno punčko prinesla vodno pištolo (smo se ravno odpravljali na morje), pa sem jo lepo vprašal in kaj naj Neli s tem počne. Pa je rekla, da se bomo špricali na morju...
_____________________________
Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...
21.04.2009, 23:06
memole
1376
IZVIRNO SPOROČILO: ulla80
gina evo, kle ti pa ploskam
pri punčki se mi je zdelo kok super, ker se mi ne bo treba s temi nasilnimi igračami, risankami in igricami ubadat, zdej mam še pa poba, tu pa verjetno ne bo šlo tko gladko skozi...sem vsem sorodnikom pa prjatlom že vnaprej povedla, da naj ne nosijo nič takega, no zdej je še tak premejhen, upam da ni noben tok ubrisan da bi trimesečnemu dojenčku puško al pa akcionmana prineu
Tu se pa tudi jaz strinjam in upam da v drugo tudi dobimo punčko ko bomo delali na tem da nam ne bo potrebno prebavljat teh risank ala spiderman,ninje in podobnih!
Je dosti drugih risank ki so bolj primerne!
Smo pa lih včeraj imeli roditeljski glede televizije in nam je lepo razložila in povedala kako otroci to podoživljajo in kako se istovetijo s temi kvazi junaki,ne vejo pa, da niso resnični, seveda če jim starši tega ne povejo in jih nimajo pod nadzorom ko gledajo!
_____________________________
26.9.05 se nama je rodila rožica Lara!
28.4.2010 se nam je pridružila še druga rožica Maja!
http://racka.moj-album.com
22.04.2009, 21:56
roberta
503
IZVIRNO SPOROČILO: Najaa
Jaz se tudi to sprašujem. Kako bi reagirala. Najraje bi rekla, naj se umakne oz. je že bila situacija, ko je bil en fantek agresiven do moje 28m hčerke in sem ji rekla (bili sva na igralih), da greva stran, ker ta fant ni prijazen. In pol sem ji rekla, da se mi ne tepemo. .
to naredim jaz. in če je le možno, to da fant/punčka ni bil prijazen povem tako, da sliši tudi on in po možnosti še starši, če so kje v bližini.
nikakor pa ne zagovarjam to, da bi otrok udaril nazaj. saj vendar nismo v ringu, ampak poskušamo otroka naučiti strpenga in prijaznega odnosa do drugih.
23.04.2009, 14:16
Zofy
2416
Povej prosim še kaj več. Kje si to prebrala?
DA ne bo pomote - ne kritiziram, samo me res zanima. Zdaj sem v obdobju branja take literature, da se opremim z vsemi možnimi informacijami
_____________________________
Svet je poln lepote, ko je srce polno ljubezni.
23.04.2009, 14:24
Splišni
2373
IZVIRNO SPOROČILO: Zofy
Povej prosim še kaj več. Kje si to prebrala?
DA ne bo pomote - ne kritiziram, samo me res zanima. Zdaj sem v obdobju branja take literature, da se opremim z vsemi možnimi informacijami
Nisem brala, punce se mi povedale, ki imajo otroke v vrtcih. Najbrž je tudi tu gor katera to že napisala, ker debata o tem je bila že večkrat.
23.04.2009, 22:02
roberta
503
IZVIRNO SPOROČILO: Splišni
IZVIRNO SPOROČILO: Zofy
Povej prosim še kaj več. Kje si to prebrala?
DA ne bo pomote - ne kritiziram, samo me res zanima. Zdaj sem v obdobju branja take literature, da se opremim z vsemi možnimi informacijami
Nisem brala, punce se mi povedale, ki imajo otroke v vrtcih. Najbrž je tudi tu gor katera to že napisala, ker debata o tem je bila že večkrat.
zelo dvomim, da je kak psiholog kdaj rekel, naj natepemo nazaj, če smo tepeni (če kaj, potem je dovoljena samoobramba, kar pa ni enako tepsti nazaj!). sploh, ker v tem položaju spet v ospredje postavljamo nasilneža, kot pravi splišni: "ker tudi tisti, ki tepe, ne sme vedno zmagati in dobiti občutek, da če bo udaril, bo dobil, kar bo želel. Je že prav, da jih dobi nazaj" namesto žrtev. to je tako kot če nekdo povozi človeka. h komu bomo najprej pristopili: k tistemu, ki je nekoga povozil (da ga naderemo, zakaj ni bil bolj previden in ga za kazen še butnemo čez zobe), ali k ranjencu, da mu pomagamo in pogledamo, če lahko kako pomagamo.
ne vem no. jaz zagovarjam to, da kažimo svetu to, kar želimo, da svet kaže nam. in če bomo kazali to, da na neprimerna vedenja drugih reagiramo z jezo in besom, potem bomo tudi sami deležni tega, ko boma kdaj sami v tem položaju. verjetno bo tudi naš otrok prej ali slej koga udaril. pa si resnično želimo, da ga tisti nekdo udari nazaj. po možnosti še močneje in s kakim predmetom, da si bo ja "zapomnil", da se to ne dela? dejmo raje delat preventivno kot kurativno. in če pride do incidenta, zopet delajmo preventivno, da se ne bo to več dogajalo. saj otroci niso neumni. saj vedo, kaj je to, če te boli in je neprijetno. in malo je otrok, ki bi načrtno škodovali drugim, ti pa so tisti, ki imajo mnoge težave doma. tako, da je tudi te u bistvu treba vzeti v bran. ne pa jih tepsti nazaj.
24.04.2009, 09:00
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: roberta
IZVIRNO SPOROČILO: Splišni
IZVIRNO SPOROČILO: Zofy
Povej prosim še kaj več. Kje si to prebrala?
DA ne bo pomote - ne kritiziram, samo me res zanima. Zdaj sem v obdobju branja take literature, da se opremim z vsemi možnimi informacijami
Nisem brala, punce se mi povedale, ki imajo otroke v vrtcih. Najbrž je tudi tu gor katera to že napisala, ker debata o tem je bila že večkrat.
zelo dvomim, da je kak psiholog kdaj rekel, naj natepemo nazaj, če smo tepeni (če kaj, potem je dovoljena samoobramba, kar pa ni enako tepsti nazaj!). sploh, ker v tem položaju spet v ospredje postavljamo nasilneža, kot pravi splišni: "ker tudi tisti, ki tepe, ne sme vedno zmagati in dobiti občutek, da če bo udaril, bo dobil, kar bo želel. Je že prav, da jih dobi nazaj" namesto žrtev. to je tako kot če nekdo povozi človeka. h komu bomo najprej pristopili: k tistemu, ki je nekoga povozil (da ga naderemo, zakaj ni bil bolj previden in ga za kazen še butnemo čez zobe), ali k ranjencu, da mu pomagamo in pogledamo, če lahko kako pomagamo.
ne vem no. jaz zagovarjam to, da kažimo svetu to, kar želimo, da svet kaže nam. in če bomo kazali to, da na neprimerna vedenja drugih reagiramo z jezo in besom, potem bomo tudi sami deležni tega, ko boma kdaj sami v tem položaju. verjetno bo tudi naš otrok prej ali slej koga udaril. pa si resnično želimo, da ga tisti nekdo udari nazaj. po možnosti še močneje in s kakim predmetom, da si bo ja "zapomnil", da se to ne dela? dejmo raje delat preventivno kot kurativno. in če pride do incidenta, zopet delajmo preventivno, da se ne bo to več dogajalo. saj otroci niso neumni. saj vedo, kaj je to, če te boli in je neprijetno. in malo je otrok, ki bi načrtno škodovali drugim, ti pa so tisti, ki imajo mnoge težave doma. tako, da je tudi te u bistvu treba vzeti v bran. ne pa jih tepsti nazaj.
Roberta, kakšno leto in pol nazaj bi ti ploskala in se podpisala pod tvoje sporočilo in se še vedno strinjam z napisanim, ampak..... Sami smo doživeli večkrat, kako je, če en otrok stalno tepe in je drugi stalno tepen. Naša je takrat imela dve leti, druga punčka leto več. Naša je mirna, tenkočutna, ne mara preveč konfliktov,.. tista druga punčka je izredno bistra, simpatična, po drugi strani pa tudi kolerik, takoj (ampak res takoj) se razjezi in užaljeno oddivja iz sobe, je ljubosumna in precej posestniška (kar je sicer značilno za večino otrok te starosti, le da ona nekoliko odstopa od tega). Toliko ljubezni, kot dobi ta punčka, jo redkokateri otrok, tako da se tudi o kakšnih težavah doma ne more govoriti. Jih ni. Je veliko ljubezni, spodbude, podpore in ravno tu je problem: otroku se preveč dovoli, se ga crklja in razvaja, njeni izpadi so "faza" (ki pa kar traja in traja), posreduje in usmerja k drugačnemu reševanju konfliktov jo nihče.
No, in je bilo takole: pridemo na obisk, punčki se igrata, naša vzame eno igračko, druga punčka jo udari in izpuli igračko iz rok. Prvič vsi šokirani, naša v jok in stisnit k meni, mama ji reče, da se ne sme tepst, ker boli in se tega ne dela. OK, 5 minut miru, zgodba se ponovi. In tako naslednjič in naslednjič in naslednjič. Naši sva z možem ves čas govorila, naj tej punčki reče nazaj, naj jo neha tepst, ker jo boli, da naj se postavi zase (kar je takrat dveletniku težko dopovedat). Starši in drugi skrbniki več kot tega stavka ne tepst, ker boli, niso naredili, pa še to so rekli od daleč, sedeč za mizo ob kavici. Zato sva posredovala midva z možem, ko je naslednjič udarila, sem šla direktno k njej (hčerka se je že stiskala pri možu - se je umaknila od konflikta), jo prijela in pogledala direktno v oči ter ji s strogim glasom rekla, da se ne tepe, da tega ne sme več početi in da tega nočem več videt, sicer ne bomo več prihajali na obisk. Če je jezna, naj to pove, zakaj je jezna, bomo skušali skupaj rešiti,... Od takrat dalje punčka ob moji prisotnosti ali prisotnosti mojega moža ni več udarila in sta se lepo igrali. Jo je pa udarila tisti trenutek, ko ju midva nisva videla (sta šle v drug prostor, ven na dvorišče) in naša se je spet umaknila v varno naročje staršev. Dokler jo enkrat ni potisnila s kavča na tla, direktno na glavo. Takrat sva naši rekla, naj jo udari nazaj. Da ni lepo in se ne sme tepst drugih, a če te kdo udari, se imaš pravico branit. In je naslednjič, ko jo je ta punčka udarila, udarila nazaj. Od takrat dalje je tega tepenja vse manj. Pravzaprav sta se na zadnjih dveh obiskih zelo lepo igrali. Nisem bila vedno zraven in ne bom vedno zraven. In če te eden stalno nadleguje, se moraš postaviti sam zase. Tudi kasneje v službi. Če ti šef teži, se lahko umikaš, pa ti bo še naprej, vse večjo moč bo imel. Ali pa se postaviš zase (seveda ne z nasiljem, ampak da ne dovoliš nepravičnega pritiska nase, z besedami, samozavestjo). Če te sodelavke šikanirajo, se lahko postaviš zase ali se umikaš. Glede na napisano na tem forumu, so potem še pogumnejše, če se umakneš. Lahko te tašča komandira, lahko greš vsakič jokat v sobo, pa se bo nadaljevalo. Ali se postaviš zase. Gre za dolgoročne zadeve.
Ne delaj drugim sabega, a tudi ti imaš pravico, da drugi tebi ne delajo slabo.
Če bi pa moja koga udarila, bi zagotovo reagirala. Tega ne odobravam in ne dovolim, da ona druge tepe. Ne bom pa tudi dovolila, da drugi tepejo našo punco. In če mene ni zraven, si mora pomagati sama.
Zanimivo mi je, da pa že ves čas obe komaj čakata, da se vidita in sta lahko skupaj
.
< Sporočilo je popravil Ankica -- 24.4.2009 9:06:02 >
24.04.2009, 12:00
skuštrana
7010
Roberta, ne vem če si prebrala moj post na začetku, mi smo naleteli ravno na takšno punčko, ki pretepa našo Lizo. In ja, načeloma se strinjam s teboj, ampak več kot sem naredila ne morem narest in edino kar nama je z možem ostalo je bilo, da Lizi rečeva da naj punčko udari nazaj. Jaz verjamem da ima pupa težave doma in da ni sama kriva, ampak kadar tudi straši dvignejo roke od 3 letnega otroka potem ti je veliko stvari jasnih. Sigurno bi drugačen pristop in vzgoja naredili svoje, ampak jaz se res ne morem ukvarjati še s tujimi otroci (vsaj ne tako poglobljeno, saj, ji že poveš da to ni ok, ampak mislim da bi najprej trebalo prevzgojit njene straše)...In moj otrok ni kriv, da nje starši ne obvladajo ter mu ni potrebno zaradi tega trpeti. Pač, jaz sem ji rekla da naj jo udari ali ugrizne nazaj, pa imamo sedaj kolikor toliko mir, prej pa vsak dan ista priča...
In ja, pri svojih otrocih lahko delamo preventivno, ampak ko pa našega kdo napada, kaj pa potem..A ti bi kar pustila in gledala kako tvojega otroka nekdo dan za dnem maltretira, grize, lasa in mu ne bi rekla da naj se brani oz. udari nazaj? Ne vem, no, meni to ni normalno... _____________________________
Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)
"A clean house is a clear sign of a wasted life"
24.04.2009, 12:01
skuštrana
7010
He, he, saj veš..Koga tučeš, toga voliš
_____________________________
Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)
"A clean house is a clear sign of a wasted life"
24.04.2009, 15:05
roberta
503
[
Roberta, kakšno leto in pol nazaj bi ti ploskala in se podpisala pod tvoje sporočilo in se še vedno strinjam z napisanim, ampak..... Sami smo doživeli večkrat, kako je, če en otrok stalno tepe in je drugi stalno tepen. Naša je takrat imela dve leti, druga punčka leto več. Naša je mirna, tenkočutna, ne mara preveč konfliktov,.. tista druga punčka je izredno bistra, simpatična, po drugi strani pa tudi kolerik, takoj (ampak res takoj) se razjezi in užaljeno oddivja iz sobe, je ljubosumna in precej posestniška (kar je sicer značilno za večino otrok te starosti, le da ona nekoliko odstopa od tega). Toliko ljubezni, kot dobi ta punčka, jo redkokateri otrok, tako da se tudi o kakšnih težavah doma ne more govoriti. Jih ni. Je veliko ljubezni, spodbude, podpore in ravno tu je problem: otroku se preveč dovoli, se ga crklja in razvaja, njeni izpadi so "faza" (ki pa kar traja in traja), posreduje in usmerja k drugačnemu reševanju konfliktov jo nihče.
No, in je bilo takole: pridemo na obisk, punčki se igrata, naša vzame eno igračko, druga punčka jo udari in izpuli igračko iz rok. Prvič vsi šokirani, naša v jok in stisnit k meni, mama ji reče, da se ne sme tepst, ker boli in se tega ne dela. OK, 5 minut miru, zgodba se ponovi. In tako naslednjič in naslednjič in naslednjič. Naši sva z možem ves čas govorila, naj tej punčki reče nazaj, naj jo neha tepst, ker jo boli, da naj se postavi zase (kar je takrat dveletniku težko dopovedat). Starši in drugi skrbniki več kot tega stavka ne tepst, ker boli, niso naredili, pa še to so rekli od daleč, sedeč za mizo ob kavici. Zato sva posredovala midva z možem, ko je naslednjič udarila, sem šla direktno k njej (hčerka se je že stiskala pri možu - se je umaknila od konflikta), jo prijela in pogledala direktno v oči ter ji s strogim glasom rekla, da se ne tepe, da tega ne sme več početi in da tega nočem več videt, sicer ne bomo več prihajali na obisk. Če je jezna, naj to pove, zakaj je jezna, bomo skušali skupaj rešiti,... Od takrat dalje punčka ob moji prisotnosti ali prisotnosti mojega moža ni več udarila in sta se lepo igrali. Jo je pa udarila tisti trenutek, ko ju midva nisva videla (sta šle v drug prostor, ven na dvorišče) in naša se je spet umaknila v varno naročje staršev. Dokler jo enkrat ni potisnila s kavča na tla, direktno na glavo. Takrat sva naši rekla, naj jo udari nazaj. Da ni lepo in se ne sme tepst drugih, a če te kdo udari, se imaš pravico branit. In je naslednjič, ko jo je ta punčka udarila, udarila nazaj. Od takrat dalje je tega tepenja vse manj. Pravzaprav sta se na zadnjih dveh obiskih zelo lepo igrali. Nisem bila vedno zraven in ne bom vedno zraven. In če te eden stalno nadleguje, se moraš postaviti sam zase. Tudi kasneje v službi. Če ti šef teži, se lahko umikaš, pa ti bo še naprej, vse večjo moč bo imel. Ali pa se postaviš zase (seveda ne z nasiljem, ampak da ne dovoliš nepravičnega pritiska nase, z besedami, samozavestjo). Če te sodelavke šikanirajo, se lahko postaviš zase ali se umikaš. Glede na napisano na tem forumu, so potem še pogumnejše, če se umakneš. Lahko te tašča komandira, lahko greš vsakič jokat v sobo, pa se bo nadaljevalo. Ali se postaviš zase. Gre za dolgoročne zadeve.
Ne delaj drugim sabega, a tudi ti imaš pravico, da drugi tebi ne delajo slabo.
Če bi pa moja koga udarila, bi zagotovo reagirala. Tega ne odobravam in ne dovolim, da ona druge tepe. Ne bom pa tudi dovolila, da drugi tepejo našo punco. In če mene ni zraven, si mora pomagati sama.
Zanimivo mi je, da pa že ves čas obe komaj čakata, da se vidita in sta lahko skupaj .
[/quote]
no, saj ne vem... moji punci se to še ni naredilo, mogoče zato še vedno gledam na ta problem drugače. ampak še vedno se mi zdi, da ni u redu, da jih učimo tepsti. ja, naj se ubranijo, seveda, ampak tako, da preprečijo udarec, gredo proč, ne pa da udarijo nazaj. da bi morali pa sami obračunavati fizično z drugimi otroci se mi zdi pretirano. mislim, da smo tu zato mi odrasli (starši, vzgojiteljice, itd), ki moramo to preprečit. kako? preprosto, če vemo, da je nek otrok nasilen, ga z našim otrokom nikoli ne pustimo samega. zdi se mi zelo dobro, kar si naredila, da si šla do te punčke, ki je tepla tvojo in ji sama povedala, da se to ne dela (in zakaj ne), če so njeni starši tok tumpasti, da sami niso ukrepali. ampak če bi bila jaz na tvojem mestu, bi se začela izogibat obiskom pri njih. prijatli gor ali dol. če ne znajo kotrolirat svojega otroka, jim svojega pa res ne bi nosila v tepež. in če se jim samim ne bi posvetilo, zakaj nas ni več, pa bi enkrat spet povabili ali vprašali, zakaj nič ne pridemo, bi pa rekla, da se hčerka boji njihove hčerke, ker jo ta tepe. če jih to ne bi zbudilo, ne vem, kaj bi jih.
