IZVIRNO SPOROČILO: BabyKitty
Aj, aj, aj... ste me spomnile, kako je bilo zame prvič, ko sem rodila 14 dni pred svojim 19-im rojstnim dnevom.. aj, aj, aj... zdaj sem pa že staaaraaa.
Pa je bila dobra izkušnja?
Vprašam, ker me zanima kako ste se soočale s problemi, ki jih to prinese (starši, služba, stanovanje, finance,...)
Jaz sem glede tega ekstremen primer (vsaj sodeč po ostalih na RR

), ampak ti pa povem tako, kot je bilo.
Bila sem poročena, v najemu, brezposlena, brez staršev, ki bi mi lahko pomagali (mama mi je malenkostno, ampak se je tudi to poznalo, res je). Otrok pa je bil načrtovan. Danes lahko rečem, da je bil načrtovan malenkost prekmalu, ampak mi ni pa niti malo žal za vse skupaj.
Danes sem brez staršev (očeta je "uzela magla" pred 25-imi leti, mama je sedaj že pokojna), še vedno v najemu, imam službo in recimo temu solidno plačo, finance na splošno so bolj recesijske

(glede na stroške, ki jih imam)... No, imam pa novega partnerja (sem srečno ločena

), zaposlenega, z zlatimi starši (kar se pomoči tiče - ne pa tudi, kar se tiče vmešavanja

), imava še eno dete... Starejši sin bo letos star že 12 let - pubertetnik, ki me ne šljivi pet posto

. Lahko rečem, da sem pri 30-ih (ko nekatere šele prvič postanejo mame) iz ta hudega že ven in če napišem še malce bolj "nesramno" - pri 35-ih bom lahko začela še enkrat živeti

(kakor gospodične iz Sex in the City

). V tem času bom pa očitno še 2x naredila OŠ z obema otrokoma

.
Mislim, da moraš imeti otroke mlad, ko imaš še energijo zanje. Saj nisem stara pri 30-ih (v bistvu se še vedno počutim kot najstnica, samo s to razliko, da uporabljam kremo proti gubam

), ampak nisem pa ista kot pri 19-ih, jasno - se že pozna, verjemi. Tako, da si jaz sploh ne predstavljam, da bi šele zdaj imela prvega otroka. Ne predstavljam si več, da bi bila zdajle do vratu v mleku, plenicah in pokonci malo manj kot 24 ur na dan. Nope, nimam več energije za to.
Na splošno pogledano je bila to (in je še) super izkušnja. Bi jo ponovila, če bi bila na tem. Rajši še enkrat otroka takoj po polnoletnosti, kakor pa šele v sedajšnjih letih. Tako, da jaz tiste, ki imajo bolj urejene razmere, kakor sem jih imela jaz, definitivno podpiram pri starševstvu (v kolikor gre za načrtovanega, zaželjenega otrooka).