Hojla mlade mamice, ter ostale
Mene pa zanima nekaj Zanima me če ima katera od punc izkušnje s statusom matere na faksu?Sem iskala po internetu ampak piše tako malo da se raje pozanimam tukaj direktno pri vas Kakšnakoli informacija okoli tega statusa mi bo prišla prav.Ali je res da status matere prinese tudi že nekaj mesecev delovne dobe če si vpisan redno na faks?
Najlepša hvala vsem ki mi boste lahko kaj pomagale
_____________________________
Ne ljubi nekoga ki je POPOLN, ljubi nekoga ki ni in ga naredi POPOLNEGA s svojo ljubeznijo!
Hvala Lun1ca in Snoopyka za nasveta
Drugače pa jaz že kar nekaj let sploh ne nosim več tangic, že iz preventive, sem jih zbasala v eno vrečo in zdj čakajo tam na dnu omare...je pa res, da nosim bolj ozka oblačila, čeprav v službi in doma sem pa itak v trenirki...ah, samo malo sem jezna, ker parkrat na leto imam sigurno vnetje in je zoprno...Canesten kremico pa imam doma, še od prejšnjič, moram pogledat datum, če je še vredu...
Drugače se pa pri nama ta mesec ni nič prijelo, sem dobila danes
Joj, zdaj ko sem še jaz v tem čakanju in pričakovanju moram rečt, da kljub vsemu ni prav nič luštno
Dokler ne zagledaš
se samo sprašuješ ali je kaj, ali ni...pri sebi opazuješ, če imaš kakšne očitne znake, odštevaš dneve, ker nočeš naredit prehitro testa, potem pa še menstra zamuja, da te še bolj vznemirja....brrrr tako da, naslednje menstruacije ne pričakujem 22. 10. (oh, kje je še to) vse, ki čakate + če nam bo zdaj v teh jesenskih mesecih uspelo, bomo imele poletne sončke luštno
Bostina, držim pestke vsaj zate, da ne bo prišla tetka ampak
Aja, ena je spraševala za bolonca, mislim da je potrebna 80% prisotnost na predavanjih, vaje pa 100%, ampak je pa res spet odvisno od prof. kok so zateženi glede tega...
Mateja in Snoppyka - lepi punčki imata, že prav vidno rasteta - kok gre hitr čas aaaaaaaaaa!!
Mariposy, jaz vem samo to, da ti pripada dodatno leto za študij, kaj več pa ne vem...žal
_____________________________
"My past is my lesson. My present is my gift. My future is my motivation."
No, da povem....se je ulila
še en dan prej je pršla...ma...nimam kej.
Obupal ne bomo...pol nikol ne bi blo nič, komi čakam, da mine, pa da začneva z naslednjim krogom...zdej bo že 8...:( ne vem počas...eh...ne vem,,..mam spet slab dan dans...kr je čist normalno, ma bo jutri bolše.
Ve druge pa...dejmo no, da bo kakšna
ta mesec!!!:) Neki pa more bit!!
Durgače pupe so pa res..pravi mali angelčki...nam lušte delate! Ma sej mal je treba..da ne obupamo....:)
No lahk me date na seznam....ne pričakujem..22.10. uf...se bom še načakala.:)
No lep večer vsem želim.....
tole sem našla na šou, sicer pa statu študentske družine oziroma matere/očeta še ni opredeljen! zanje velja nekaj pravil iz predpisov ki opredeljujejo družino in nekaj ki opredeljujejo študente!
U GLAVNEM VSE JE ENA VELIKA ZMEDA IN NČ NE VEŠ
!
Študentske družine so »segment« študentov, ki imajo v času študija otroke oz. družino.
PREDPISI
Družinske prejemke opredeljuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.
PRAVICE V ZVEZI S ŠTUDIJEM
Predpisi, ki urejajo to področje:
»Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka« (ZVis, 70. člen).
V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti.
»Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.«
- V Poslovniku komisije za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku piše, komu se lahko odobri tretji redni vpis:
»Kandidatom, ki prosijo za tretji vpis v redni študij komisija izjemoma odobri sprejem prijave za vpis v redni študij, če dokažejo, da v prvem ali ponavljajočem letniku istega ali drugega študijskega programa, niso mogli izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi:
- materinstva,...«
Vsak študent ima namreč možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa en redni vpis v prvi letnik in eno ponavljanje. Izjemoma pa se lahko študent vpiše tudi tretjič v prvi letnik oz. se vpiše redno v prvi letnik kljub temu, da je v prvi letnik že bil enkrat redno vpisan in in je enkrat že ponavljal. Materinstvo se smatra kot razlog, da na prejšnjem študijskem programu nisi mogla izpolnjevati študijskih obveznosti.
DRŽAVNA ŠTIPENDIJA
Zakon o štipendiranju se je začel uporabljati 1. septembra 2008. Odslej državne štipendije (prej republiške) urejajo pristojni centri za socialno delo.
Členi zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na študentske družine so:
19. člen, ki pravi da »Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo..ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo: - zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo..«.To pomeni, da ti v vlogo za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov tvojih staršev, ampak samo tvoje, otrokove in partnerjeve (če ga imaš).
47. člen določa, da mora štipendist štipenditorja obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na štipendijo »v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel«. Štipenditorju je potrebno sporočiti vsako spremembo, še zlasti pa: »prekinitev ali konec izobraževanja, spremembo vrste in področja izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.«Center za socialno delo za državne štipendije v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
48. člen, ki pravi, da »Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelala zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva.« Zakon o štipendiranju smatra starševstvo kot opravičljiv razlog, da letnika ne izdelaš in ti zato ob takonjšnjem ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice pa se ne more uvljeavljati kasneje in tudi ne v podaljšanem absolventskem stažu, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipdendija v absolventskem stažu izplačuje: »tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.« Zakon tudi določa, da lahko starševstvo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek.
50. člen Zakona o štipendiranju govori o vračilu štipendije. Štipendijo je potrebno vrniti za letnik, ki ga ne zaključiš uspešno. »Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.« Kot utemeljen razlog »se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.«
PREŽIVNINA Da kot študent - starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let in če te tvoj partner ni sposoben preživljati) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina. Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta. In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države.Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.Da bi z otrokovim očetom uredila preživnino za otroka pa morata na pristojno Okrožno sodišče oddati vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok.