meni, ko sem šla k bivšemu možu živet, so tudi rekli: Idi a se ne vračaj nazaj, ker ne bomo poslušali tvojega jokanja. Že 100x smo ti povedali, da on ni za tebe. Ko odideš čez ta prag....ni več vrnitve.

Pri bivšem možu so se mi dogajale hude reči...in ko nisem več mogla zdržati sem povedala svojim staršem kako in kaj je....vsi smo se zjokali, onadva sta obžalovala tiste besede in sem lahko prišla nazaj.

Juha se nikoli ne poje tako vroča kot se skuha. Jaz sem šla k bivšemu možu tudi, priznam, iz kljubovalnosti lastnim staršem (ćeš, kaj mi bodo nonstop komandirali)...onadva sta pa bila prizadeta oz. prizadet je bil njuj starševski ego.
ampak na srečo, se je vse dobro končalo.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Jaz sem pa zmeri znova začudena, da se punce v takih razmerah sploh odločajo za otroke. Otrok še nikoli ni zgladil spora ali pa izboljšal razmerja, ampak kvečejmu poslabšal pa še sam trpi zraven. Nobena si ne zasluži tega. Najhujše pri vsem mi pa je, da si želiš, da bi tvoj sin imel očeta rad. Pa to ni niti oče, kaj šele, da si zasluži, da ga ima kdo rad. Razen mamice in tetice seveda, ampak to je pa itak bolno...

Nič drugega kot- želim ti veliko sreče na tvoji novi življenjski poti s tvojim sinčkom in brez tirana. Pomoči in besed podpore pa mislim da veš, da lahko dobiš tudi tu

Ahhh, kar je bilo je bilo....

Če ne bi imela taščo v spodnjem štuku, bi ti ponudila začasno bivanje pri nas...

Samo, punce so ti dale res veliko informacij, mogoče te bodo tvoji vzeli nazaj.... Mogoče se bo, ko 1x odideš, tvojmu razsvetlilo da je bil G L U  P, in mogoče boste spet prišli nazaj skupaj, ampak sami za se brez mame/tete, kogarkoli.
Mogoče boš najdla človeka, ki te/vaju bo res osrečil, in boš na bivšega gledala na napako katero si morala narediti da bi imela prečudovitega otroka in novega partnerja, ki si ga zaslužiš....

Tudi jaz sem odšla od doma k fantu živet in seveda k tastu in tašči. In vse je bilo dobro dokler nista izvedela da sem noseča, in seveda kmalu zatem še izgubila službo. Nato se je začelo, še hodit nisem vedela, ne da bi jim šlo na živce. Tega nisem več prenesla in sem se spakirala ter odšla nazaj domov, sama, fant je ostal tam kot je doma(hvalabogu so me sprejeli odprtih rok). vidima se pač smao za vikend, je pa prednost tega da me nihče ne zbada, živim svoje življenje in tako mi tudi ustreza. Mogoče ko se bo otrok rodil, le pride k pameti in pride živet k meni.Zato pa ne trpet, spakiraj in idi, nekje je sigurno plac tudi za tebe in tvoj zaklad.

_____________________________

http://www.shrani.si/f/2g/yC/1q3AGChX/200.jpg

Po moje, diamantina, se moraš najprej zbuditi iz sanj. Sanjala si ljubezen, sanjala si družinico in sedanjega partnerja si vkomponirala v te sanje, ne da bi ga zares pogledala, kakšen pravzaprav je. In sanjaš še zdaj. Ker si želiš, da bi tvoj otrok imel sijajnega očka, bi rada izsanjala, da bi tvoj partner to tudi bil.

Ampak ljudje niso taki, da bi vstopali v naše sanje in tam igrali vloge, ki jim pripadajo. Ljudje so resnični in treba jih je videti, take kot so.

Ti si spregledala zaprto simbiozo, v kateri živijo tvoj partner, njegova mama in teta. Njim 'vse klapa'. Partner skrbi za posle, mama ga streže in skupaj s teto tudi razvaja. Edini problem te simbioze je bil, da niti mama, niti teta ne moreta zadovljevati njegovih spolnih potreb in ne moreta mu dati potomca.

Takih simbioz je na tisoče in v različnih variacijah. Stroj za proizvodnjo potomcev začasno sprejmejo v svoj krog, nato ga začnejo iztiskati. Ker ga v resnici nikoli niso hoteli. Seveda pa hočjo obdržati potomca.

Vsi znaki so: partner nima interesa, da si ustvarita gospodinjstvo, saj si želi, da gospodinjstvo vodi mama. Ne želi se ukvarjati z otrokom, ker je preveč utrujen, naj se ukvarja mama. Vsi letajo v vajino spalnico, kot se jim zaljubi. Mama svojega vnuka imenuje 'moj sinek'. Na vzgojo nimaš vpliva. Na nič nimaš vpliva. Partnerju je bilo že med tvojo nosečnostjo čisto vseeno ali ostaneš pri njem ali greš. On želi živeti tako, kot je vedno živel, ne želi spremeb ali prilagajanja, ki je v partnerskem odnosu nujen.

Kaj storiti?

Lahko čakaš in sanjariš, kako lepo bi bilo, če bi te partner resnično ljubil, pa kako bi sinek ljubil očka. Vmes ti bodo otroka zmedli, razvadili, obrnili proti tebi in ko bo že čisto zblojen, bo postal 'tvoj problem'.

Lahko greš do svojih staršev, ki so sicer morda marsikaj hudega izrekli, razložiš situacijo in prosiš, če se lahko vrneš domov. Naj ti bo izkušnja moje mure v spodbudo.

Če opcija s starši ne pride v poštev, preglej svoje finance, naredi načrt. Morda za začetek v varno hišo, morda že takoj v skromni najem.

Predvsem o svojih načrtih ne govori, samo izvedi jih. Ne pusti se ustrahovati. Partner pa naj lepo živi s svojo mamico in tetico v popolni simbiozi.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Vijoličaraka- točno tako je! In takih punc je preveč! Vsak teden se tu javi ena...

Vijoličarka  Diamantina ti pa glej nase in na tvojega otročka, in ne čakaj predolgo, kajti dlje ko boš čakala, težje se boš "odlimala"
držim pesti da ti bo uspelo

_____________________________

[img]http://lb1f.lilypie.com/hVkrp2.png[/img]

vse se da če se hoče....

če hočeš dobro sebi in svojemu otroku, pojdi stran čimprej!!!!! (kajti iz dneva v dan bo odhod težji) Ampak ko boš enkrat zase boš dobesedno zadihala....verjemi, vem kaj govorim, sem dala podobno situacijo skozi...

nimam kaj dodati,ker imajo vsi posti skupni imenovalec......glej nase in na malega,ker zgleda da se ta tvoj partner ne zaveda kaj ima in kaj izgublja....kot so ti pisale:zaupaj svojim staršem,če je treba pojdi k kašni kolegici-čim prej,ker lahko postane nasilen do tebe in (bog ne daj)do otroka

srečno in pogumno

ko pa boš rabila pogovor,februarčice ti bomo vedno stale ob strani,saj si naša!

Ego? Dajte no nehat, gre samo zato, da vsi želimo za svoje otroke najboljše, in tudi pod razno ne solz in trpljenja. Tisti "če greš ne hodi več nazaj" je bolj izraz obupa kot kaj drugega.
Vprašanje je kakšen se je ta model pokazal pri njenih starših, kaj so vedeli o njem. Dvomim da so bili proti samo zato, ker si  je pač našla tipa.

Moja sestra je imela fanta junkija, ne sprašuj kakšna groza je popadala moje starše. No saj mene tudi. Ampak bolj ko smo ji hoteli odpret oči, bolj je silila k njemu. In od staršev je slišala točno to "če greš ne hodi več nazaj". A ko se je čez par mesecev živa in zdrava vrnila domov, sta bila oba najsrečnejša človeka na svetu.

V bistvu hočem povedati samo to, da smo ljudje včasih tako prekleto trmasti, čeprav globoko v sebi vemo, da nam tisti ki so nam blizu ne želijo nič slabega, in nas od nekaterih stvari in ljudi ne odvračajo iz žlehtnobe, ampak ker je dejansko nekaj narobe.
Je pa res, da ko je vmes zatrapanost, je to boj z mlini na veter....

loredana, tudi to drži, kar si povedala. vendar je to tudi ene vrste finta egoizma, ker je njim težko, ker nekdo odhaja in gledajo predvsem na svoja čustva, ker v tem primeru "izgubljajo" (kljub temu, da jim želijo vse najboljše) in pač izrazijo na tak smotan način, češ, jest te ne bom prosila. nekaterim tako ego trpi, da jim iz ust ne gre niti beseda oprosti, pa čeprav vedo, da so krivi. in tak starš ne bo prosil in moledoval, ne it od doma, vendar bo pa morda srečen v svojem srcu, če se bo oseba nazaj prikazala, še vedno bo pa težko pokazal to veselje. in to so tiste vibracije, ki otežkočajo potem korake nazaj. in ob obhodih so na nek način prizadeti, ker jim otroče odhaja - nekateri se objamejo in spustijo solzice, drugi pa odreagirajo z besedami kot so 'ne hodi nazaj, če greš', ker na nek način želijo vržti kost "prisile", da morda iz tega razloga potem ne bodo odšli. so bile pa tudi že zgodbe, ko so ljudje dejansko zaprli vrata in je potem dejansko igrala samo še trma in ponos.

< Sporočilo je popravil Melodie -- 15.5.2009 20:24:00 >

diamantina kako si, kako se počutiš, ko bereš realnost.

Ja, tudi jaz se čudim. Še bolj se čudim, da ljudje nimajo toliko samospoštovanja, da bi prepoznali teror nad seboj. Tretja stvar ki me čudi je pa ta, da ženska ne zna poskrbeti zase in otroka, torej spakirati in oditi.

Sicer nisem brala ali ima sredstva za selitev ali ne, na to je treba misliti prej.

diamantina....oglasi se nam,ker nas skrbi zate

prosila je za nasvet, ne obsojanje ali kreganje kot malega otroka, da je naredil napako. vse, ki menite, da lahko v življenju vse odločitve na pamet začrtate in bodo tako ostale, se prekleto motite, ko se vam bo pripetil dogodek, ki vam bo življenje postavil v sekundi na glavo. dokler se vam pa kaj takega ne zgodi, se pa lahko kvečjemu v tem delu strinjam, da je lahko kakati s polno ritjo, varen, kot tretji opazovalec, ki takšne situacije na svoji koži ni nikdar izkusil. slovenski narod je znan po tem, da najprej človeka fajn sklincajo in mu pripišejo vse živo, predno mu sploh uspejo ponuditi tolažilno besedo, ki jo potrebuje. preteklosti se ne da spreminjati in punca sedaj lahko z lastnimi odločitvami spremeni samo sedanjosti in prihodnost in od tu naprej štarta. kar je bistveno. zaradi svoje odločitve se bo že tako "žrla", ne rabite sedaj še podpihovati in ji vcepljati slabe vesti.

O kako plemenito in pokroviteljsko. Človeku res pomaga da se mu govori bogi, bogi.

Sicer pa, to, da gre je prva pametna odločitev po dolgem času. Se nima kej žret za to. Končno bo lahko živela brez terorista.

Melodie, pri tej zgodbi gre več kot za en dogodek kot praviš, ki ti spremeni življenje. In kot jaz pišočo razumemm, se šele sprašuje če se razhajata in če je res ona nehvaležna???? Naj ji povemo kaj ONA dela narobe????Halo, kaj smo nori!

Učkanje ji zdaj čisto nič ne pomaga, naj bo jezna nase  da je toliko let dopuščala poniževanja in tako budalo od tipa, in naj končno spregleda je da je bila kura. Mi je žal to napisati ampak tako je.
So pa zgoraj punce že napisale kup kontaktov kam se lahko obrne čeprav dvomim da jih bo uporabila.

Dan"

Hvala za vsa menenja, sem jih brala sproti, koliko se je ob girivem in budnem dojenčku dalo, pisat pa tudi zdaj hitim, ker mali aja, ampak vem,d a bo vsak čas alarm.

Za zdaj sem še tukaj, ker odločitev kar itit in pustiti vse, ne gre iz danes na jutri, vsaj pri meni ne, ker bi morala precej dobro premisliti, kam sploh in ker sem študentka in brez lastnih dohodkov (ok, štipendija, otroški in starševski), je težko itit kar nekam v najem ...

Res je zakomplicirano in bolj ko premišljujem, kaj je šlo narobe in kdaj, ker vem, da v zvezi ni vedno samo en krivec, sta vedno dva, bolj mi prihajajo na misli dogodki, kjer je mogoče, da sem celo sama marsikdaj pripomogla k taki situaciji ... ne vem, hudo je, to sploh niso lahke določitve in spokat kufre je res radikalna, ampak tudi zadnja odločitev glede zveze. Vem, da boste zdaj nekatere rekle, da sem neumna, ker še naprej nekaj poskušam, ampak vem, da imam toliko moči spremeniti malo sebe, pa vsaj poskusim lahko spremeniti njega, kar do sedaj, po pravici, nisem počela in sem ga pustila da živi po svoje. NIkoli mu nisem česa rekla, ga za kaj prosila ... mislim, da ni imel občutka da sploh živim z njim, ker je bilo vse, tako kot prej, tudi v taščino delo se nisem vtikala, zato se tudi ona ni vame, zdaj ko pa imam svojo družino in bi rada imela pač drugače - družinsko in intimno, pa sem očitno tudi njim pokazala drug obraz na katerega nobenen ni bil nihče pripravljen. Od tod tudi moje vprašanje, če si katera mogoče misli, ali pa ima izkušnjo, da sama tudi ni vedno najbolj prav ravnala in bi mi rekla, ja, nisi .

Ne zagovarjam svoje tašče, ker si tega ne zasluži, pa tudi mojega ne, ne zagovarjam pa tudi sebe, ker nisem popolna.  

Ti zadnji dnevi so res peklenski in želim najti pravi odgovor ...

Nič, mali joka, mora it ...

»pri nikomer ne mnorem poiskat nasveta ali vsaj dobre, tolažilne besede, kot pri vas.
Lepo, lepo prosim, dajte mi kakšen nasvet, kakšno pozitivno misel, dajte mi povedat, da delam narobe, tako se bom vsaj znala popravit ....« je zapisala diamantina.

loredana, če jo prav razumem, so se težave začele bolj takrat, ko se je preselila med nosečnostjo. če jo prav tudi razumem, ve in se zaveda, da takšno življenje s tem partnerjem ni zanjo. povedala je še, da nima nikogar, kamor bi se lahko obrnila. to npr. v mojem razumevanju pomeni, da je prišla do točke, ko mora it in si tega tudi želi, vendar se je znašla sama, kjer nima nikogar, ki bi ga lahko povprašala za streho nad glavo. saj če bi bila s starši v dobrih odnosih, bi se verjetno že preselila in morda tudi tule ne bi odpirala teme.

kar sem pa želela povedati s pripetljajočim dogodkom, je šel bolj na splošno, saj se ljudje že pri bolj banalnih dogodkih napačno odločijo. da to ugotoviš, pokaže posledica oz. čas, ki jo doživljaš skozi izkušnjo. ne vem, morda bi sama raje v takem videla, da te npr. tvoja prijateljica fajn sklinca, namesto, opore, ki bi jo morda potrebovala v takšnem momentu, torej ob spoznanju, da nisi ravnala prav.

anja, nekateri potrebujejo, da jih nekdo vrže skozi okno, da bodo razumeli, nekateri pa potrebuejo tolažilno besedo, kot je napisala zgoraj.

Očitno jo narobe razumeš, pa brez zamere. Ne zaveda se da tako življenje ni zanjo zdaj bo poskušla spremenit malo sebe in njega !!!! halo? (beri njen zadnji post zgoraj)

In ni  še na točki ko mora it, ker bi v nasprotnem primeru že šla ( spet beri zgoraj), imamo v tej državi tudi ustanove in društva za take primere tako da "nimam kam" je tu samo izgovor.

Tudi če bi bila s starši v dobrih odnosih ne spremeni ničesar, ker spokat kufre je zanjo zadnja odločitev. Očitno še ni tako hudo.....

Škoda, a ne... 

nisem brala zadnjega njenega odgovora, ker sem morala potem it. no, to malo spremeni situacijo. ker nima namena it.

draga diamantina, spremeniš lahko edino sebe, če le to želiš tako podzavestno in zavestno. drugega ne moreš spreminjati. lahko edino sprejmeš osebo takšno kot je ali pa jo pustiš. človek se spremeni sam, kadar to želi. spremembe prihajajo ponavadi na podlagi izkušenj in takrat pri človeku pride tudi do klika v glavi. dokler pa je človek prepričan v nekaj, da počne prav, se pa ti lahko postaviš na glavo in sprememb ne bo. človek si mora spremembe želeti sam in priti sam do tega, da je potrebno nekaj spremeniti, v kolikor vidi, da nekaj ne gre. in glede na to, da ti je tvoj dedec jasno pokazal, da lahko greš, če ti kaj ne paše, je to velik znak, da se ne misli spreminjati in mu stvari ugajajo takšne kot so. torej, on "pravi" - vzami ali pusti. na tebi pa je, ali boš vzela ali pustila.