Daaaaan!
Oh, what a day ... tole vam pa moram povedat: gremo torej danes zjutraj s prikolico po drva k sorodnikom (da bova imela za kamin - še za razrezat bojo) ... OK, se ustavimo še pri mojem doma, mal počvekamo, vzamemo prikolico in via Debeli hrib na Dolenjskem. Tam smo se imeli enkratno, mala je bila tak sonček, vsi smo se ji narežali, da je bilo joj prejoj. Ko se odpravimo z nabito polno prikolico, smo se ustavili še pri enim sorodnikih v Temenici - spet luštno, luštno, luštno, .... potem pa domov ...
Sonček, krasen dan se je naredil, letimo po AC (a ne prehitro, seveda!), prehitimo en avto, ki za sabo vleče prazno prikolico, ki jo je ruknil gumidefekt --- se z mojim spogledava & rečeva: "Joj, zoprna reč." Evo, nekaj km kasneje ga fašemo tudi mi?!?! Na prikolici, seveda - na NABITO POLNI prikolici ... ojej! Iz avto, ki nas je prehitel, je nekdo nekaj vrgel, točno tisto reč smo povozili & čez nekaj sekund strašen smrad - guma.
Na odstavni pas, potem pa so mobiji delovali ... akcija tam, akcija doma ... dedi nr. 1 je zakurblal avto & priletel k prikolici, dedi nr. 2 je pripravil orodje, rezervno gumo (jep, pod zdaj naprej jo bomo imeli VEDNO! sabo), mi smo zavili v Lj v garažo po drugo prikolico, mož naju je zapeljal domov, vzel gumo & orodje, pa gasa nazaj ... zdaj bosta z očetom zmetala drva z ene prikolice na drugo, zamenjala gumo (UPAMO, da bo šla gor, ker je v bistvu od počitniške prikolice
), nato domov ... I hope ... seveda smo vmes angažirali še taščo, da sta se z mojim dobila half way in je dostavila vlečno kljuko, ki jo je dedi pozabil doma ...
Tkole samo za oris, kaj dogaja
Pestro, ne? Zdaj držim pesti, da bo guma OK .... ker sicer res ne vem, kje danes, na praznik, dobit vulkanizerja in zrihtat ta prazno.
Aja, mala je pa vse to čakanje potrpela z nasmehom od enega ušesa do drugega ... cuker, res!!!
_____________________________
Families are like fudge - mostly sweet with a few nuts.
(author unknown)