Najprej: uboga Reby....se mi prav smili in upam, da bo kmalu rešena
Potem: punce, hvala vam neskončna, ker ste držale pestke zame in hvala za vse čestitke!!!!
Čestitke tudi novim mamicam, ne bom naštevala, bom kar pohitela, da napišem porodno zgodbo in grem malo spati:
Zanimivo, da je sedanja porodna zgodba po dnevih in urah IDENTIČNA kot prvič, človek ne more verjeti!!! v glavnem, v pon. zjutraj bi itak morala na ctg, v nedeljo ponoči sem ful slabo spala, ker se je mali ene 10x zbudil in me je ful črvičilo v trebuhu. Jaz sem mislila, da moram kakt in sem šla ene dvakrat ampak ni bilo to TO (v bistvu si nisem hotela priznati...
). ker kot veste, jaz sem se "zmenila", da bom rodila 30.8.!!!! In zjutraj rečem mojemu, da se MOGOČE nekaj dogaja. In je rekel, naj kar pripravim torbo za v P. Jaz sem mu rekla, da jo pustim na kavču, če bo treba priti po njo, da ve, kje je
. In je rekel, če sem zmešana in naj jo vzamem s sabo. Smo peljali malega v vrtec in smo šli na ctg. Tam sem srečala keralo, ki je kar sijala od veselja!!!! Ful leeeepo. No, takrat sem imela popadke na ene 15 min. Ko me je G pregledal, mi je rekel, da je plodovnica bolj čudna in da sem odprta za 3 cm in je nekaj šaril in je rekel, no zdej ste verjetno že za 4
. In da me bodo kar pripravili. In jaz sem začela jokati in so me čudno pogledali in sem se jim prav smilila. In sem rekla, da si ne morem pomagati, hormoni in to. So me poslali še ven k dragemu, da se zmeniva in sem mu tam jokala na rami in sem šla v klistirnico. Tam sem paničarila tudi zato, ker je v sosednji sobi ena glih rojevala (zadnja faza) in sem še bolj jokala. Še pred klistirjem sem kakala 2x
... Dobro, da sem imela mobitel, da sem pisarila sms-e (tudi aprilčici, hvala za podporo
).
No, ob 12h je bilo klistirja konec in je rekla, naj grem na porodno mizo. Meni se ni dalo že ležat in sem popadke (meni so se zdeli vedno hujši) predihavala stoje. Potem pa so frajerji počakali še smeno in so me poslali ven k dragemu, kjer sem med hojo predihavala popadke. Na mizo sem šla ležat ob 14h in so rekli, da dragemu še ni treba notri
Jaz pa sem jih opozorila, da bom itak ful kričala
. In so me tam pustili samo. In ne vem kaj, po mojem je ctg bil čudno naštiman, ker je kazal minimalne popadke, mene pa je že bolelo kot svinja. Sem bila ful jezna sama nase, češ kako slabo prenašam bolečino. In v tej jezi kar naenkra čutim, da me pritiska (za iztis) in sem si rekla, pri naslednjem popadku jaz pritisnem. Okoli mene pa še nobenega, noben me sploh še ni pogledal do takrat, niti voda mi še ni odtekla!!!! In jaz sem pritisnila in začela cviliti. Ker sem jih opozorila (babico in sestre in G), me noben ni upošteval in so imeli neke težke debate in smeh. Pri naslednjem popadku sem med pritiskanjem zbrala še zadnje koščke moči in se zadrla: "Jaz pritiiiiiiskaaaaaam!!!" Kako so prilaufali!!! V dveh minutah so morali iti po mojega, njihovi izrazi na obrazu so povedali, da gre pa zares! Komaj so me uspeli pregledati in sem KONČNO videla dragega in so mi rekli, da pri naslednjem popadku pa noge gor in gremo! Dragega sem prosila, da mi pomaga držati noge....vmes se spomnim bolj malo, samo da smo vsi čakali, da pride popadek. In to je bilo to! Sofija je bila zunaj
Evo, pošljem to, da me ne zbriše!!!
Srečno tistim, ki še čakate!!!