Po stotih dvigih bo počasi omagala. Tak se zmatra vrabec, da žejna vmes grata.

Bubi nam pošilja lepe pozdrave.... 

_____________________________

didnnn.. kudnnn.... go... duju...

Nazaj. Kako pa sta kaj vidve z mini Laro?

petra, ja tako nekako gre tudi pri nas; najprej vročina, zdaj jo kao ni (že trkam), so se ji pa začele spuščat rdeče pikice. Ma ja, sem prepričana, da je bilo meni huje kot njej, ker se ni nič drugače obnašala. Mene je pa skrbelo ponoči, kaj se dogaja z njo.

Nočem vam morit (ne brat, če se vam ne da), ampak moram spet mal pojamrat. Tale način življenja mene tko ubija, da nimam prav nobene volje do ničesar več. Prav ničesar se ne veselim, vse mi gre na živce, vse mi je odveč. Tko da sem dons mal tuhtala, da bi šla k dohtarci. Sam mislim, da je brez veze, ker itak sam antidepresive predpišejo takoj. Tud do  ne čutim več isto, prov razjezi me, ko on počne lahko vse, kar je počel prej, jaz pa sem morala vse pustit. Tko, ne bom več tečnarila, se pa mal boljš počutim.

_____________________________

Zajemite zdravje z veliko žlico!
www.zdravje-zabava.com

mi smo prenosno uporabljali samo kratek čas.....sem jo imela v dnevni postavljeno, da je v njej ležal, ko je bil še mičken...na dvignjenem ležišču, pol je bil parkrat not čez dan, ko je že sedel......da bi pa spal noter pa  ni nikoli.....

Rabila je po moje ne bom.....na morju itak kampiramo al pa gremo v hotel.....v obeh primer je ne rabim...., če gremo kam na obisk, da prespimo, bo spal z nama....., v varstvu bo pa v jaslih...tak, da je tud za ta namen ne rabim....
Pri prvem je nisem imela, je spal občasno z nama, od 3 let dalje spi sam v svoji sobi, ni bilo nikoli problema, pa tudi ne potrebe po tej posteljici..... Tak smo se pač navadili......

....glede previjalne......   previjam ga v spalnici na postelji, prej sem imela to podlogo na prenosni postelji, zdaj pa mi ni bilo več varno ...., včasih se tud kar na blazini na tleh previjema.....    - je tud ne rabim.....  no včasih jo še v kopalnici pokoristim....   Jaz ga stuširam al pa skopam, pol pa nadaljujema v spalnici...... oblačima se pa tak več ne ležečki.....razen plenice....

dobro jutro! in en lep dan vsem!!!

_____________________________

"Ne moremo narediti Velikih stvari - le drobne stvari z veliko ljubezni." (mati Terezija)

kakšen način življenja? a materinstvo+ gospodinjstvo+ žena?
moja tašča mi je enkrat zelo fajn rekla: "Alenka... jaz sem se večino življenja spraševala pa zakaj ravno jaz? zakaj moram vse jaz postoriti, zakaj jaz kuhati, zakaj jaz pospravljati, zakaj jaz večino časa skrbeti za otroke.... in ne moj mož. pa sem prišla do zaključka: tako to je! bolj se obremenjuješ slabše je. to je naša naloga. navsezadnje smo žene in matere in dugače ne gre."
lahko se samo pogovoriš z možem, da tudi on malo večkrat priskoči na pomoč in sprejme nekatere naloge (npr. kopanje otroka zvečer, sesanje, kdaj pa kdaj tudi vlogo kuharja, pelje na sprehod otroka, da imaš malo miru...)
res pa je (tudi pri sebi opažam) da tudi kadar grem kam sama s prijateljicami in vem, da bo moj dragi brez problemov poskrbel za Saro, ampak me še vedno skrbi. ne vem zakaj ampak iz svoje kože ne morem. 24/7 imam v glavi misli in skrbi za mojo princesko... ampak tako pač je, ko dobiš otroka.
meni je sicer ta nov način življenja zelo všeč in sem srečna... tudi zato, ker mi moj mož zelooo pomaga na vseh področjih... tako da nisem sama za vse.

ne vem, če sem ti s tem kaj pomagala oz. če sem sploh prav razumela tvoj post... ampak glavno je, da si vidva z možem pomagata, da se pogovorita in boste vsi lažje zadihali... navsezadnje le vidva odločata kakšno življenje boste živeli in v kakšnem okolju bodo rasli otroci.
le povej mu, da te duši in bi tudi ti rada kdaj počela, kar si včasih... naj bo pripravljen tudi biti varuška (tako kot ti, kadar si on lahko privošči svoje)... pa ti ne bo potrebno nobenih psihiatrov ali antidepresivov... pogovorita se in najdita rešitev!

vso srečo in naj to obdobje čimprej mine!!!

_____________________________

"Ne moremo narediti Velikih stvari - le drobne stvari z veliko ljubezni." (mati Terezija)

http://www.youtube.com/watch?v=ljzpaeqnEKE


_____________________________

didnnn.. kudnnn.... go... duju...

Ja tudi mene včasih razjezi, ker je tako samoumevno, da moram jaz vstat, ko Lovro zajoka, da jaz mislim kdaj in kaj bo jedel, kdaj je bil previt, da lahko on reče, jaz grem zdaj kamorkoliže in mu ni treba zraven dodat (tako kot meni), če bom jaz popazila tamalega... Potem se pa vprašam, koliko stvari on dela, ki meni na pamet ne pride, da bi jih jaz oz. jih zelo redko naredim (še redkeje kot mi on pomaga pri tamalem).

Moški se po mojem bolj znajdejo z malo starejšimi otroki. Jaz sem mojemu že rekla, kolikorkoli jih že bo, starejša polovica otrok je vedno v tvoji domeni

Legenda!

lepo, kontra pozdravi

ja res je

Alenka, lepo si to povedala.
Marsy, drugače pa mislim da nas večina mamic kdaj pade v takšno krajše obdobje, ko se nam zdi da smo same za vse in da enostavno ne moremo več. Jaz imam včasih tud momente, ko mam že tolk dost pucanja, pranja, obešanja, KUHANJA (tega predvsem ker sem totalna antikuharica, čeprav obužujem dobro hrano) , in ja, včasih pride trenutek ko tudi igranja z L. Ampak na srečo me to tud približno tako hitro mine kot pride. Mislim pa, da so takšni občutki čisto normalni!!

Tudi jaz mislim, da je ključ do boljšega počutja in sprememb iskren pogovor z možem!! Pa tudi sedaj ko bo šla v vrtec oz se izteče porodniška, se bo tvoje življenje spet malo vrnilo na stare tire in bo lažje...

kadar je moj piskrček polhn
pol si prištimam kakšno muziko
kot na primer danes: Josipa Lisac - danas sam luda-
pa powem da pomaga
pa še vsi besedilo razumejo
tud

kje si?

Pozdravi nazaj, če se še slišita!

....živjo ....nakratko od nas uživamo 100 na uro ,hodimo se kopat v Čateške toplice,no do danes ko je mene doletela .....jemo bolj mal .....si pa frajer sam nosi v usta ko mu dam na vilico,sicer probava pikat pa mu ne gre ....ful uživam zdej ko je že ratal taki mali človek in upam,res upam da mi potraja mal dlje ...


...preberm vas zvečer,no vsaj upam ...

_____________________________

NIK:mami ti si moja ljubica :)

Oj punce, hvala za te besede, sam ni to to, na kar ciljate. Gospodinjstvo in materinstvo, to pač je kot je, bi bilo lahko veliko slabše.
Mojga  so pred dobrim letom za 3 mesece iz Ljubljane prestavili delat v Koper na nek projekt. Ti 3 meseci so se podaljšali na 18 mesecev. Od takrat dalje cele dneve dela, jaz pa sem sama z malo. Mela sva najeto stanovanje v Izoli (brez radiatorjev, brez oken, brez pralnega stroja in možnosti sušenja perila, brez interneta, gsm signal je bil samo na wc-ju, avto precej daleč stran), kar je bilo poleti še znosno, pozimi z dojenčkom pa norišnica.
Čez čas nama finančno 2 najemnini nista znesli in z junijem sva s Kajo šli domov, on pa je v Kopru v službenem stanovanju. tako da se zdaj vidimo samo za vikende.

Tko da jaz mislim, da me je sesulo to, da sem bila eno leto v drugem okolju popolnoma izolirana od vseh poznanih ljudi, staršev, ko bi najbolj potrebovala koga ob sebu. ful je bilo tudi slabega vremena in pol sem morala cele dneve čepeti v tisti luknji brez dnevne svetlobe...
Zadnji mesec sicer sem doma, v luštnem stanovanju, z internetom (jee!). ampak v bistvu kot ločenka, saj se z mojim vidiva samo za vikende. Prej sem bila pa vajena biti skos med ljudmi. Tako da se mi je v tem smislu obrnilo življenje, pa nič po moji krivdi in tudi ne vem, kaj sploh lahko naredim. In ne vem, kako bo, ko bom šla v službo, vrtca pa tud nismo dobili.
Seveda hvala za linke, bom mal pogledala.  Zdej pa pustimo to. Mal sem se morala izkašljat.

Sem bila v pikapolonici in kupila kahlico. Izkazalo se je, da je to najboljša igrača . Upam, da bo kdaj spremenila trenutno vlogo.

_____________________________

Zajemite zdravje z veliko žlico!
www.zdravje-zabava.com

ola punce, danes sem izvedla da mi ne bodo podaljšali porodniške.......kar me niti ne preseneča...ker pr nas dobimo itak vse negativno kaj se tiče moje pupe, vrtec, no zdaj pa še to.......sicer je najbl čudno to da podaljšajo porodniško mamicam tistih otrok k po prstkih hodijo, no moja pa se ne obrača in še ritka!?!?!?!......pa še vsak teden hodiva na terapije....no upam da mi bodo zdaj za dan terapije napisali bolniško, da ne bom porabla dopusta za to....ker dopust želim preživeti samo s svojo deklico in ne v kakih čakalnicah.......no pa nima veze, v glavnem zdaj me je definitivno treščilo po glavi, da greva s punčko narazen.....mogoče je zdaj to tista prva faza k se zavem da ne bova več po cel dan skupaj.....in se mi kar vlivla ....se trudim tolažit pa me ne uspe, k me pa pupa pogleda pa se mi tako na smeji in mi solzice lovi po obrazu ker je firbčna kaj to materi teče po ksihut

nič grem se naprej tolažit, kako fino bo ko bomo zjutraj vsi vstali in šli od bajte, in se pol ob 16.00 (če bo sreča) spet združili

marsy zgleda da je danes za ene tak osran dan

kaj se pa kahlice tiče, pa naša tud z njo po stanovanju rita, tud na glavo si jo da za klobuk.....

jaz sem tu....tebe sem pa  dala že  med pogrešane tu gor ...


.....   a se čema po tel. slišat?  kdaj greš delat?

< Sporočilo je popravil gold fish -- 29.7.2009 15:28:29 >

...držim pesti...... sem že mislila nate oz. na zadevo.....  nujno mi sporoči ...

...zakaj pa ne morete skupaj v tem službenem stanovanju bit?


...glej moj je tudi šel novembra kao za 1 mesec nekoga uvajat v službo....pa tud kao samo za 1 mesec .....pa je še zdaj tam, se vozi vsak dan 100km v eno smer...in bo tam tudi ostal.....  sem tudi večinoma sama....in to z 2 otrokoma...zdaj je fajn, ko so počitnice, prej sem pa imela še vožnjo prvega sem in tja do šole, pa učenje, delanje nalog z njim, ....plus  vse ostalo.....   sem tudi skoraj ponorela.....  zdaj sem se pa nekak sprijaznila, da pač tako je..... pa je boljše.....  ne vem sicer kako bo, ko bom začela delat decembra, ker bom spet jaz tista za dvigovanje otrok in vse ostalo, ampak se še ne obremenjujem zdaj s tem....

...uživaj še zdaj malo s tvojo Kajo....

< Sporočilo je popravil gold fish -- 29.7.2009 15:29:49 >

Marsy take misli rojijo vsaki mamici po glavi. Nisi osamljen primer. Enim kratek čas, drugim pač dalj časa. Poskusi se pogovoriti s partnerjem o tem kako čutiš. Tudi jaz sem sama za vse in to cel božji dan, ampak kaj čem. Kot so ti že punce svetovale pogovor, pogovor in pogovor. Smo se pa verjetno kar vse tule pri septemberkah že ujele s takimi mislimi. Upam, da boš hitro bolje.

< Sporočilo je popravil pf -- 29.7.2009 16:04:04 >