Po maši k župniku prihajajo farani, mu podajo roko in se mu lepo zahvalijo.
Pristopi tudi lepo oblečen možak in reče:"Gospod župnik - za **** dobro pridigo ste imeli"
"Me veseli, da vam je bila všeč, vendar bi vas prosil, da takih besed ne uporabljate, ker se to v cerkvi ne spodobi."
"Kakorkoli že," nadaljuje možakar, "vaša pridiga mi je bila tako všeč, da sem vam ****nil 100 evrov v pušco."
"Ma ne me ****t !" odvrne na to župnik

Florina...

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Ravno danes em v Lidlu opazovala eno gospo, ki je v vsako nektarino rinla svoje prste. Kar skozi mrežico, noter v košarico. Pa je pritiskala, pa pritiskala..

Pa to je ja ogabno, da mora svoje parkle v vsak sadež not tiščat, da vidi, če je dovolj al pa preveč zrelo. Pa saj se vidi tak na oko, če je ok al pa ne.

Jaz vzamem košarico pa pogledam, pa je. Pri paradižniku je enako preden ga primem ga prečekiram, pa je ..

Moj je pa na glas komentiral, če bi še malo najino košarico z nektarinami (ki smo jo mela že v vozičku) prešlatala...

joj, joj...


To ni lepo, to se ne dela!