Se ne bi, ker sem ju vzgajala v tej smeri, da tega ne počneta in mi je to bil cilj.

se podpišem pod raho. jaz tudi ne nagrajujem, hvalim pa veliko, tko da grem že sama seb na živce včasih in tamala kr raste in je zadovoljna in nimam nobenih problemov z njo, vsaj prehudih ne, dveletnik je pač dveletnik morš vedet kaj pričakovat....čokolado, dozo risank itd. dobi pa kar tako. občasno za mal pocrkljat in razvajat, kar bi tud naj bil namen tega. in nikakor ne za nagrado, s tem se samo ustvarja neka fama okol teh stvari, eno samo sranje u glavnem nagrade pridejo kasnej, za izjemne dosežke tist pa ne verjamem, da jih je tak otrok zmožen dosežt

zdej si pa na spolzkem terenu glih zdej se bo vsulo

no vidis.. in zacetek te debate je bil prav v tem kako ze na zacetetku otroku dat vedet da je ne ne in da se mamine besede uposteva... pac se je uporabinica ki je temo zacela slabo izrazla ko je napisala kaznuje-se je ze mislim da opravicla,  ampak je zelela izvedet kako preprecit tako dogajanje in uvedet da se uboga. in kaj je narobe s tem ce zacne pri 15mescih? mislim da nic!

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

ulla80.. sej men se zdi da se pogovarjamo o istem sam vsak po svoje razlaga tisto kar otrok dobi ce je priden...eni recemo nagrada, drugi pa drugace...tko kot ona to imenuje, sploh nevem kaj pomeni..ocitno nisem dovolj izobrazena...

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

ves kaj me zanima, kaj bi naredila maladva ce bi rekla dons si ne izberita nic...?bi se se tko lepo obasala?

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

seveda ni nič rabo, začet z vzgoji pri 15m, valjda, kdaj boš pa sam pri teh "letih" je vzgoja bolj to, da otroka boljkot ne mečeš na finto, da preusmerjaš pozornost, da pač dosežeš željeno vedenje in ga pol hvališ 100 na uro, kok je oh in sploh fajni in najboljši in seveda da predvidiš in preprečiš stvari, ne morš met na nizki mizici prt pa polno enih ****rij gor, pol pa prčakvat od otroka da to ne bo tikal in se dret na njim in ga vzagajat kok je ne ne, pa jamrat pol kok nič ne uboga itd. tko pač je, morš mal vedet kaj lohk pričakuješ, pa take stvari odstraniš in pol ne zgubljaš živcev zarad vzgoje in neubogljivga krofka
zato recimo jst nočem nove sedežne k moj teži vsake tolk, pa ta je že res zjahana in takšna, sam ni šans, dokler so mulci tko mejhni....da bomo pol cele dneve vpili nad otroci, k se bo kter s čokoladnimi rokami gor poknu, pa pokozlal kaj itd. no go....

mah kaj pa vem...ni isto, nagrada je nagrada in otrok se hitro navadi, da če bo nekaj prav naredil, bo nekaj dobil. klinca boš dobil to po moje ni dobr. otrok se more navadit, da se pač sprejemljivo obnaša preprosto zato, ker tko pač je in ne zato, da bo dubu čokolado. jst tud to ne prakticiram, da si lahko v trgovini kaj izbere, nema ništa. ji pa večkrat kaj kupim, pa je ona zravn, pa ji pol dam kr tko, ne zato ker je bla pridna, pač dam ji. pa isto ni nobenih problemov, včasih kaj pogleda, pa prime, pa reče mami a laho tole pa jst rečem ne, to pa ne bomo kupli, lej kaj vse smo že in ni frke, je čist zadovoljna. bom pa verjetno tud kdaj dovolila, da si kaj izbere, sam to bo bolj izjema kot pravilo. pa spet brez pogojevanja, če bo pridna itd.

tudi to se je že zgodilo, prevzaprav sem pozabila rečti, da si lahko kaj izbereta, pa noben ni niti omenil, če lahko kaj dobi

ja saj se razume, da nemores pricakovat nevem kaj, ampak men se zdi da je ze za 15mescev starga otroka to pohvala da ga fulll pohvalis kako je priden, ne pa da pizdis nanga ce narobe naredi, ce pa uboga pa je priden, to pa kar spregledas in ne reces nic... men se zdi da pohvala in kak velik objem, poljub al pa kake risanke mal dlje, da je otroku to najvec nagrada...

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

se čist podpišem, kar se redko dogaja

ubistu tu ni problem pridnemu navadit kaj.. problem je ce imas nagajivega otroka in mu dotupit da NE, v tem gre govor, kako ga navadit iz  na angelcka... mislim da samo s tem da ne smo ze veliko kupl nebo palil....ker ti bo k bo mal bolj brihtn reku... ja zate..kaj pa zame? to hocem rect... sej hvala bogu, lepo ste jih vzgojile da so taki kot pravte, sam vcasih komu kaj spodleti in potem pride ven malo slabsa razlicica angelcka... kako potem obrnit....

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

seveda, to je pohvala, lohk gledaš tud kot na nagrado to, sam ne v smislu da pač nekaj dobi, zato ker je bil kao priden. in valjda - vzgajat v pozitivnem smislu, s pohvalami, za vsak drek skor in ne s kreganjem, vpitjem, kaznovanjem. prvo da lepše rezultate. vsak je rad pohvaljen, najboljši in u bistvu je tko - dobimo, kar pričakujemo, tudi pri otrocih. in če otroku nonstop tumbaš kolk ni priden, pa ne uboga, pa kak to ne, pa ono ne, sama negativa, se bo tko tud obnašal. ne more bit drgač.

mah, narobe je že to, pri teh mesecih označevat otroke za pridne in ne pridne. otrok, k ga postaviš v kot in tam čaka da ga prestaviš drugam in spet tam čaka....s takim otrokom je nkaj hudo narobe in vesele bodte, da niso taki. sej je rs,eni so bol mirni, drugi manj, enim se da prej dopovedat, drugim kasnej, sam največkrat mamo pa starši mal nerealna pričakovanjo, kaj vse bi mogli in kok pridni bi mogli bit otroci.
in jst ne kupujem sam zase, kupujem tud za otroke. je v vozu sladoled, k je isto za njo, pa sigurno kaj, se da hitro otroka zabit nazaj ja dobr, pol bo pa tole sam zame, če ti tko pravš

no koncno me ena razume kar hocem rect..da imam nekako v sebi da je to "pohvala" za male ljudi ze nagrada.. nism nikjer rekla da ce bo pa priden mu pa vsakic iz trgovine prnest treba vsaj eno vreco sladkarij... itak da ne... sam nevem pa ce je kaj narobe, ce je priden pa poje vse lepo sam da mu za nagrado das pol ure risank po kosilu, kot nagrado...vsaj tisti ki so nori na risanke...?

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

se dobr da nimam s tem se tezav, mislm pa da vem kako jih vzgajat, mam kar dobre vpoglede kako in kaj.. mam 5 necaku in necakinj, in mislim da so ko eni angelcki vsi, zato vidim kaj in kako...

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

niso pa vsi isti..to pa res...

zdej pa morem it mozeku pomagat...


_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

Najpomembnejše je, da s svojim obnašanjem daješ otroku dober vzgled - saj poznaš tisti rek: Ne poslušaj me, kaj govorim, glej me, kaj delam.

Pri stvareh, ki jih prepoveš, moraš biti vztrajen in jih, če je potrebno prepoveš 1000x. Enkrat mu bo ušteklao, da ne sme. Mi smo imeli težave, da je sin vedno, ko je bil majhen in je jedel, hodil naokoli. Če mu nisem 1000x ponovila in ga lepo odpeljala nazaj k mizi, mu nisem niti enkrat. Vsak dan smo vajo ponovili 3x. Pa se je obneslo. Sedaj opozarja sestrico: Ko jemo, ne smeš hoditi. Lepo pojej do konca, potem pa lahko delaš tudi drugo.

Ne vpij na otroke za prazen nič. Ko dvigneš glas, naj bo to učinkovito.

sej vem da si tole dala sam za primer, sam jst neb bla jst, če me neb zmotlo
lej že to - otrok je priden, če vse poje a ni to tolk mim razmišljanje....vsi vemo, da je največ težav v življenju posameznika povezanih s hrano, sam otroc so pa pridni, če vse pojejo + seveda, da starši velikrat tud približno nimamo predstave, kolk tak otrok rabi in mu nabulamo krožnik, pol pa pričakujemo da bo vse pojedu.
evo, to hočm povedat, k mamo mal zgrešene predstave, k so pač v nas vcepljene, kaj je priden otrok inkaj ne. men dol visi a mi poje kosilo, al ne. če je lačna, poje, če ni pač ne. pridna je pa vseen. pa je dauč od angelčka, brezskrbi da mi puli živce sam je otrok in jaz ji pustim da je. in ko me kdo vpraša, če je pridna - itak da je. pa tud ob njenmu najbolj nemogočmu obnašanju nočem poslušat od okolice, da ni pridna itd. to obnašanje bomo že ukrotili, brezskrbi. sam noben mi pa ne bo otroku vcepljal negativne predstave o njemu samem.

Joj, sam ne mi s hrano... Jaz otrok ne silim s hrano in ne dovolim, da bi ju katera od babic ali kdorkoli že. Nikoli ne bom pozabila, ko sem morala v vrtcu spiti nagravžno sladek čaj, saj nisem smela od mize dokler ga nisem spravila po grlu. In od takrat nisem dala nobenega čaja v usta, razen kamiličnega, ko je že zelo hudo

aha, res je sam kot primer blo, sam tud jst nebi bla jst ce bi zdele lahk sla ne da bi brala do konca... ampak, a pol je tvoj otrok neglede na to kaj dela kaj rece, kaj vse lahko.... priden?hm.. zanimivo... a pol ko bo mal  vecji pa bo prnesu enke iz sole pa se mu nebo dalo za knjige tud priden? ne recem ce mu nebi slo al pa bi se tezk ucil,. ampak da se nebi hotel... a pol bo tud priden?hm,.......

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

pa brez zamere...sam razmislam..nobeni ne zelim nc hudga pa sam vse ok...  prav? to je sam debata...

_____________________________

moja mala punči,je nekaj najlepsega v mojem zivljenju, poleg moza...

ne, nisi razumela jaz samo ne vzagajam na ta negativen način...valjda da ko kaj narobe nardi, da povem, da sem mal kao huda, tud odstranim in jo nesem v sobo, kjer se hladi itd. sam nikol ne tulim nad njo, da ni pridna, da je grozna, da je grda, neumna, glupa, kot velikrat slišim starše da počnejo ona točno ve, da je narobe nardila, brez tega da jo zmerjam in žalim. nasprotno pa pohvalim vsako njeno pozitivno dejanje, vsako malenkost, sploh ko kej spontano sama nardi, pa čeprov je čist brezveze ( k gre recimo v kopalnco in poravna zgužvane tepihe men je za crknt smešna, sam to njeno dejanje vzamem resno in jo tud pohvalim kok dobr je to zrihtala in kak fajn zdej zgleda) in se mi zdi da ful bl zaleže, kot recimo kaznovanje in kričanje in zmerjanje otroka za vsak drek.

Zato pa pravim: Glej me, kaj delam.

Za vsako stvar je otroka potrebno motivirati. Tudi za učenje, pravzaprav mu kot stariš moraš "privzgojiti" delovne navade. Se pravi, da tudi pri učenju moraš vpeljati neko rutino. Mu pokažeš, sediš prva leta z njim, ga spodbujaš, mu razlagaš, če kaj ne razume... Če ga pa pač takoj prepustiš samemu sebi, pa se to kajrado zgodi.

Otroke najverjetneje imamo zaradi tega, da se jim posvetimo, ne? In mnogokrat je šolski neuspeh povezan z razmerami doma.