Jaz pa lahko rečem, da se s takimi, ki so kao ful nadudlani in polni znanja in sebe, včasih kar težko zaštekam, ker ti nenehno dajejo vedeti, kako so pametni, pa kaj so videli, doživeli.... Tako da takih monologov, kjer niti 'da' ali 'ne' ne moreš rečt zraven, ne maram lih

zanimivo pa mi je, kako sva shajali z bivšo sosedo. Res ubrisana punca, po svoje sicer ful ful uboga, prve dni sem si mislila: bože mili, kaj čem se z njo pogovarjat - na vse je imela kao tiste ogdovore prirojene kmečke pameti - češ tak pravjo, so to rekli, baje moraš tak --- pa kako je ona karanje zdravnice, patronažne dojemala - prav zabavno na momnte - pol pa padeš v ta svet in pač poslušaš, kaj je pisao v Slov. novicah, kaj je rekla druga soseda o prvi, kako se je v trgovini ob njo obregnil nek moški, kako sumi, da jo tip vara, pa da mu pregleduje cunje....

Pač sem čisto na rahlo skušala kako stvar razložiti, svetovati, kmečka pamet pa valda po svoje

Je pa drugo - to dekle mi je pomegalo vedno, ko sem rabila - bodisi da mi je popazila na dojenčka, ko sem šla po hči v vrtec, bodisi založila kak denar, velikokrat je prinesla kako domače sadje, pa potico, kak kos mesa, če so imeli koline...

Vrline, ki ji premnogi, razgledani, ne premorejo