Jutro!
To, kar pa se je nam dogajalo včeraj zvečer, pa še nisem doživela...
..sem bla ziher, da grem...
...več kot eno uro je mali
nonstop brcal in se premikal in to čisto spodaj, taki smešni občutek je bil..
...pol se mi je neki vrag pretakal po trebuhu...celi cajt sem poslušala, kot da mi vodo pretakali v trebuhu....saj nisem mogla zaspat...
...pol pa še otrdevanje trebuha na deset minut..je včasih kar zabolelo
....pa kislina me je mantrala...to dol padeš....
Mali je čist spodaj in ko mi otrdi trebuh porine ven ritko al ....nekaj..
...in prav boli....zjutraj pa sem se zbudla z eno bulo na trebuhu..
..kak mi je to smešno......je pa fajn gledat!!! kako dela not....adijo, pamet!
Jutri pa na ctg...sem rekla, da bom prej malo delala doma, pa telovadla, da bo bolj razgibano tam, hehe...
Za komentirat nimam nič pametnega, se pa strinjam s tabo, Lubenička:
IZVIRNO SPOROČILO: Lubenička
jpnincy...te čist razumem, da te je strah...ga je treba odmislt...
zame je tudi prvič...pa sploh si ne znam predstavljat, kako bi to zgledal oz. kako bi jst zgledala na porodni postelji.
ampak si govorim, da bolečine in vse kar pač bom dala čez, ne bo zaman. bolš, da mislš na svoj štručko...ti bo lažje...
jst si skos govorim, da se bom mogla potrudt za doseg cilja...se bo splačalo, ker si za trud nagrajen.
jaz pa kar pogledam video poroda....dosti sem jih pogledla, pa nekak ko vidim, kak to poteka, me ni tak strah...približno vem, kak bo izgledalo, ne vem pa, kaki občutki in bolečine so to....pa se ne sekiram...zaenkrat....

...to še pride, ne?
Tudi danes
držim pesti, da boste šle tiste, ki že nestrpno čakate...
Včeraj sem bla ko cota...totalno brez energije...tričetrt dneva sem preležala in prespala...upam, da bo danes boljše, ker me je moj

imel že prek glave....

jaz pa hodla okrog in jamrala kot da sem 100 let stara...
Preveč sem napisala...sorry...
_____________________________
Enej: 21.9.2009: 3880g, 53cm
Klara: 21.12.2010: 3480g, 53cm