Vsaj ima lahko tukaj svoj pogled, tisti, ki jih imamo pri babicah, smo za babice, drugi za vrtec. V bistvu pa je glavno, kje se otrok dobro počuti in nasploh od karakterja otroka. Eni se hitro osamosvojijo in jim vrtec ne pomeni nekega stresa, pri nas recimo pa je še uvajanje k babici bilo ena muka. Do enega leta je bila ful navezana name in sploh občutljiva na druge ljudi. Kaj pa se bolezni tiče, je mene skrbelo že zato, ker kadarkoli je bila v mini stiku z nekom , ki je samo smrknil, je že fasala prehlad, virozo. Ker je tega v vrtcu več, sem se že s tega vidika bala, da bo prej dobila. Letos pa se mi zdi, da je že dovolj pripravljena na vrtec, samostojna, rada gre k drugim ljudem, predvsem pa ima rada otroke. tako, da je pač treba prisluhniti potrebam otroka, če imaš seveda sploh možnost izbire.

definitivno VRTEC.

Zakaj?

otrok rabi družbo sovrstnikov oz. toliko kot se v vrtcu nauči in se ukvarjajo z njim, tega enostavno babica ne zmore.