08.01.2010, 18:13
630
PRAVICE V ZVEZI S ŠTUDIJEM
Predpisi, ki urejajo to področje:
-
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) => 70. člen, ki ureja dodatno študijsko leto:
»Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka« (ZVis, 70. člen).
V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti.
-
Statut Univerze v Ljubljani => 240. člen, ki govori o mirovanju statusa študenta:
»Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.«
-
V Poslovniku komisije za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku piše, komu se lahko odobri tretji redni vpis:
»Kandidatom, ki prosijo za tretji vpis v redni študij komisija izjemoma odobri sprejem prijave za vpis v redni študij, če dokažejo, da v prvem ali ponavljajočem letniku istega ali drugega študijskega programa, niso mogli izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi:
- materinstva,...«
Vsak študent ima namreč možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa en redni vpis v prvi letnik in eno ponavljanje. Izjemoma pa se lahko študent vpiše tudi tretjič v prvi letnik oz. se vpiše redno v prvi letnik kljub temu, da je v prvi letnik že bil enkrat redno vpisan in in je enkrat že ponavljal. Materinstvo se smatra kot razlog, da na prejšnjem študijskem programu nisi mogla izpolnjevati študijskih obveznosti.
DRŽAVNA ŠTIPENDIJA
Zakon o štipendiranju se je začel uporabljati 1. septembra 2008. Odslej državne štipendije (prej republiške) urejajo pristojni centri za socialno delo.
Členi zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na študentske družine so:
19. člen, ki pravi da »Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo..ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo: - zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo..«.
To pomeni, da ti v vlogo za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov tvojih staršev, ampak samo tvoje, otrokove in partnerjeve (če ga imaš).
47. člen določa, da mora štipendist štipenditorja obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na štipendijo »v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel«.
Štipenditorju je potrebno sporočiti vsako spremembo, še zlasti pa: »prekinitev ali konec izobraževanja, spremembo vrste in področja izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.«
Center za socialno delo za državne štipendije v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
48. člen, ki pravi, da »Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelala zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva.«
Zakon o štipendiranju smatra starševstvo kot opravičljiv razlog, da letnika ne izdelaš in ti zato ob takojšnjem ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice pa se ne more uveljavljati kasneje in tudi ne v podaljšanem absolventskem stažu, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipendija v absolventskem stažu izplačuje: »tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.«
Zakon tudi določa, da lahko starševstvo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek.
50. člen Zakona o štipendiranju govori o vračilu štipendije. Štipendijo je potrebno vrniti za letnik, ki ga ne zaključiš uspešno.
»Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.« Kot utemeljen razlog »se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.«
PREŽIVNINA
Da kot študent - starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let in če te tvoj partner ni sposoben preživljati) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina.
Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta.
In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države.
Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.
Da bi z otrokovim očetom uredila preživnino za otroka pa morata na pristojno Okrožno sodišče oddati vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok.
JAVNI JAMSTVENI IN PREŽIVNINSKI SKLAD RS
Če eden od staršev ne skrbi več za preživljanje otroka, je z Zakonom o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (Uradni list RS, št. 78/2006) urejeno tudi izplačevanje nadomestil preživnin ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
Za zagotavljanje uveljavljanja pravice do nadomestila preživnine otrokom, ki jim je s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo je zadolžen Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije
Kotnikova 28, 1000 Ljubljana
Brezplačna telefonska številka: 080 14 14
Telefon: (01) 4720 990
Do izplačila nadomestila preživnine je upravičen tisti otrok:
-
ki mu je s pravnomočno sodbo oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki jo zavezanec ne plačuje,
-
ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-
ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako odločeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,
-
ki še ni star 18 let,
-
katerega izvršba je bila neuspešna oziroma postopek še ni končan, pa je od vložitve predloga za izvršbo preteklo že več kot 3 mesece.
Preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če ta ni plačana zaporedoma tri mesece oziroma če jo plačuje neredno. To pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine.
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:
-
živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
-
je oddan v rejništvo,
-
je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.
Zahtevo vloži otrokov zakoniti zastopnik.
Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do 18. leta, če otrok ni v delovnem razmerju.
Višina nadomestila preživnine se usklajuje s količnikom uskladitve preživnin in nadomestil preživnin, odvisna pa je od otrokove starosti
POMOČ OB ROJSTVU OTROKA
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka. Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavlja mati ali oče na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravico uveljavlja oče na centru za socialno delo, ki je pristojen po očetovem stalnem prebivališču.
Za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka potrebuješ potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebnega dokumenta, davčne številke, EMŠO in bančne kartice.
Pravico uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti!
Več informacij:

vse, kar mora imeti, ampak ... UZ je trajal ene 5 minut, spola se ni videlo, ker
in da je vse ok.
. Tak da ga uživajte v vikendu, pa vas berem spet u ponedeljek ...
Pa kot da bi me peklo znotraj maternice
sem rekla, da je mal draga, in mi je 10% gotovinski popust ponudla 


