Ojla!
Včeraj zvečer sem bila malo pesniško razpoložena in sem nekaj skup sestavila...
za vse nas mamice, ki prevečkrat dajemo prednost napačnim stvarem...
pesmica je o mojem 3-letnem sončku
RAD ME IMA, KE SEM NJEGOVA MAMICA

Njega ne motijo moji scepljeni, od sonca pobledeli lasje, ne narastek,... on me samo lepo poboža in z začudenjem reče :''Mami ti mas tako lepo flizulo...''

Njega ne motijo moji neurejeni nohti, važno da on zvečer mene prime za roko in da se počuti varnega.

Njega ne motijo moja povešena prsa, ampak se ob pogledu na njih nagajivo nasmeje in reče :'' Ko sem bil pa majhen dojencek sem pa pri tebi dudal...''

Njega ne moti, če so moje trepalnice brez maskare, on samo lepo vpraša:''Mami, kaj so tvoje oci zelene al modle?''

Njega ne moti moj trebuh, ampak me nežno poboža in ponosno reče :'' Ko sem bil se cisto cisto majcken dojencek, sem pa tu not panckal...''

Njega ne moti, če cel teden oblečem iste hlače, vedno se mi veselo ponudi da mi bo pa on pomagala zapeti pas...

Njega ne motijo moje močne roke, ampak se od srca nasmeje ko ga z njimi dvignem visoko v zrak...

Njega ne motijo moje noge, ne celulit, ampak mi vedno reče:'' kk mas lepe hlace, ja bi tudi take mel...''

Njega ne moti, če ga oblečem 3 številke preveliko pižamico, samo da on zvečer sedi poleg mene in da posluša svojo najljubšo pravljico in da mu s poljubčkom zaželim lahko noč.
RAD ME IMA, KER SEM NJEGOVA MAMICA
O Bog, da mi je imeti samo en dan takšno čisto srce...