a ti ni dovolj jasen znak, kako hudo je s punčko, ko je sama prve dni v vrtcu - saj je zbolela od vsega hudega...

da je vzgojiteljica rekla, da bo jokala v vsakem primeru, je popolnoma nestrokovno in popolnoma v nasprotju z vsemi sodobnimi pedagoškimi načeli. ni res, da jokajo v vsakem primeru, malo poglej zgornje poste, kako lepo imajo uvajanje v nekaterih vrtcih in kake lepe začetke (in nadaljevanja) ima lahko otrok (brez joka!) v vrtcu. ma, bi jaz take vzgojiteljice kar klofnila nekam.

naredi kot želiš. če misliš, da tvoj otrok res samo sitnari in trmari in da zato joka par ur na dan (ter bo še nadaljnih nekaj dni), potem pač tako naredi. če misliš, da ima vzgojiteljica prav, da vsi otroci na začetku jokajo in "krepijo pljuča"... potem sledi njenim navodilom.

če pa meniš, da bi bilo za tvojega otroka bolje, da si nekaj dni z njo tam, da se navadi na vrtec ob tvoji pristonosti, vztrajaj na tem.

dobro odločitev ti želim.

sem se odločila, da bom vztrajala pri svojem, čeprav je v nasprotju z vzgojiteljico. če bo še vedno kontra mnenja, se pač obrnem na predstojnika. mi je res hudo, kako mala vse skupaj prenaša in sem že resno razmišljala, da jo mam raje doma (trenutno sem doma), vsekakor pa bom zahtevala, da sem z malo tam 2-3 dni po par ur.

Roberta, ne bi se mogla bolj strinjat z vsem kar si napisala!!!!! Jaz imam slabo vest, ker sem tamalo v četrtek pustila tam 2 uri, ker sta me vzgojiteljici tudi nagnali ven in potem sem jo od daleč gledala, ko so šli na sprehod in je full gledala naokoli kje sem . Ko sem jo prišla iskat sem vzgojiteljico vprašala, če je kaj jokala, pa je rekla, da ni bilo nič posebnega, tamali se je pa že po učkah poznalo, da je jokala . Še isti dan je dobila vročino tako, da v petek ni šla v vrtec. Jutri bom vztrajala, da bom zraven in pika in bom 1 uro zraven, potem jo bom pa 1 uro pustila samo. Sem pa tudi edina mamica, ki sem zraven , otroci pa jokajo in jokajo...  . tale vrtec bo res postal ena nočna mora, če ne bom vztrajala, je pa res zelo težko biti sam "proti" vzgojiteljicam in jim zaupat, če te že prvi dan po 1 minuti želijo poslat domov

Prvi dan smo bile eno uro z njimi. Naslednji dan smo bile z njimi nekaj časa, približno pol ure, nato smo šle ven. Če je bilo prehudo, so nas poklicale in smo prišle tja in bile še tam malo z njimi, nato smo šli domov. Tretji dan smo jih pustile same do enajstih, ko smo jih pripeljale, smo bile lahko nekaj časa z njimi. Četrti dan smo jih pripeljale za zajtrk, prišle iskat po kosilu in jim dale za jest same, če so bili preeč objokani in če niso ničesar pojedli. Peti dan, to bo v ponedeljek, jih pustimo tam, iskat jih pridemo, ko se zbudijo, naslednji dan pa konec uvajanja.

Meni se zdi kar OK, enkrat se pa mora navaditi. Jaz osebno tudi nimam več dopusta, tudi on ne, da bi hodila 14 dni z njim. Rešila bi me edino bolniška. Menim tudi, dlje časa hodiš z njim, slabše je.

Vem tudi, da je hudo vsaki mamici. Meni je sedaj bolj, kot mi je bilo za prvega otroka, ne vem zakaj, ampak smo preživeli.

Bolha in vse ostale, ki vam je hudo, ko jokajo; vse to bo minilo. Najslabše pa je to, da nekje stojite in poslušate in gledate kako joka. Če se vam smili, je boljše, da jih ne gledate in greste stran. Jaz sem tudi prišla zadnjič ko je jokal za mizo, pa ostali tudi, da kaj naj. Saj ni vzgojiteljica nič kriva, začetek je težak, potem bo vedno bolje. Normalno je, da otrok joka, se pa tudi hitro navadijo, vsaj večina.

živjo!
bom še jaz svoj primer napisala,iz lani,letos smo stari 3 leta
obsatajajo različni otroci in različni starši.
moj primer: mali ima zelo trmast,svojeglav,težek a zelo brihten karakter,ki je zelo čustven.ni mu bilo nikdar težko navezati stikov z ljudmi,tudi ni plah.rabi nekaj svojih par minutk,to pa je tudi vse.
-prvi dan bila tam z njim po zajtrku 1 uro,mali se je zaigral,ni me iskal z očmi,ni tekal k meni....so me poslale za pol urice ven....bilo ok, in sva še malo ostala tam
-drugi dan: prišla na zajtrk,pojedu ni nič,ostala malo tam,kake pol urice,šla za celo uro ven,prišla okol 10,šla skupaj domov
-tretji dan:bila pri zajtrku,še pol urice,ga pustila do kosila,ga skupaj pojedla,šla domov(ni bilo nič krize)
-4 dan: pripeljala na zajtrk,ga pustila do kosila,vendar smo se zmenile da probamo če bo spal,in je......

torej skupno 4 dni!pa se ne bi hvalila.mali res ni nikoli pojamral,da ne gre v vrtec,ok letost prvič po 3 tedenskem dopustu...
so mi pa vzgojiteljice rekle na prvih gov.urah,da naš Lan nič ne govori,samo če ga kaj vprašajo in če sploh govori....ja seveda sem rekla,že vse(takrat sept.je bil star 2 leti).

kaj hočem povedat.naš otrok ni dal krize jokanja-ločitev od svoje mame,in domačih na začetku uvajanja,ampak se je odrazil na ta način,ki ni prijeten.pa skos je bil nekaj bolan.

se pa spomnim punčke,sta istočasno prišla.uvajale smo isto-enako.ampak je še celih 14 dni jokala.ko sem Lna oddala in ko ga prišla iskat.jok in jok.
ampak mamica verjetno nima več dopusta.ampak pupa je bila po 3 tednih,ko je bila skos  vrtcu,kot prerojena.verjetno je bilo mamici hudo,ampak je mogla it tako ona kot punči čez to.

moje mnenje:
če je otrok plah,tih,se ne uključuje rad v družbo,sploh ne takoj,je mogoče res dobro,da je uvajanje kak dan več.niti podrazno pa ne podpiram da se tam z otrokom visi npr.celih 14 dni,ali več.ker otrok se na to navadi in pričakuje da mamica vedno priteče, ko jo pokličejo.mamice pa nimajo vedno časa.ok razen tiste ki so doma.
tako otrok,kot mama morata dati skoz življensko obdobje-vstop v vrtec.začne se malo drugačno življenje za otroka.diktira mu nekdo drug,ki pa sploh ni slab,ne pa več mamica.to je pot k odraščanju.
pa itak mu ni nič jasno na začetku,kaj dogaja,kak je režim?rabi čas da skapira.zato veliko otrok začne jokati šele po parih dneh,ko pokapira da spet gre v vrtec,kjer mora sodelovati v skupini otrok in kjer se ne gleda več samo nanj.
je pa res grozno videt da jokajo,samo tiste,ki to poslušate in gledate,itak da vam je težje.pa saj je normalno da otrok joka,ker vas ni zraven,oz ker ste bile zdaj vedno pri njemu.in to mine,redko s kakimi groznimi posledicami,raje največkrat brez.
zato moj nasvet,ne ženite si tega tako k srcu,kaj šele pride v življenju.pa šola?pa študij?pa ločitev od staršev po več dni????mesec??

meni je bilo tudi hudo,samo sem šla preko tega.pa sva z mojim zelo navezana.ampak se da.in gledat kako jokajo,ampak pogumno it po svojih dolžnostih.

točno tako, bolj kot ste ve prepričane, da vzgojiteljica ne zna, se ji ne da, bolj bo vam hudo in posledično še otrokom. Moj ima par dni manj kot leto in vzgojiteljica in pomočnica pravita, da je z njim tako kot da bi že deset let bil tam, pa so me tudi nagnale ko smo se uvaljali. Moja dva tam uživata, saj ne da doma ne, ampak tam so v družbi vrstnikov, čas si vzgojiteljice vzamejo za otroke, vsaj v večini.

Ko sem ga ob uvajanju prišla pogledat kako je in sem ga vidla sedet pri mizici, ko se je matral spravit v usta biškot. Solzna sem bla, ker mi je bil tako lep in velik že.

še nekaj bi doddala.
vgojiteljicam je treba kar 100% zaupat.ko se zmeniš to v svoji glavi,je lažje.
itak da mu ne bo obrisala noska,kot bi mu mamica in tolikokrat,itak da mu ne bo ponujala 50x za pit itak ga ne bo popestvala 50x na dan,in še je takih stvari,.....
madona saj jih imajo 14 v višjih skupinah 18,20.

in če so odnosi dobri,tudi ko kaj prosiš ekstra rade naredijo.zato mamice kar pogum.in mislim,da ko spoznajo dovolj vse otroke je vsem lažje.njim,vam in otrokom.

Ko sem ga ob uvajanju prišla pogledat kako je in sem ga vidla sedet pri mizici, ko se je matral spravit v usta biškot. Solzna sem bla, ker mi je bil tako lep in velik že.

otroci so različni. nekateri rabijo bistveno manj časa, da spoznajo okolje, vzgojiteljice, druge otroke in se tam počutijo dobro ... drugi pač več. Če vidiš, da tvoja punčka potrebuje več časa (s tem, da si ti zraven, se počuti varneje in lažje spoznava vse ostalo, kar je novega), se ne pusti odgnat. najbrž bo tudi kasneje jokala, ko boš šla, ampak bo jokala 5, 10 minut, nikakor pa ne uro ali dlje. če se po 10 minutkah ne potolaži, potem pomoje še vedno potrebuje čas, da se na vse skupaj navadi.
v tvojem primeru bi bila jaz dalj s punčko v skupini. očitno rabi več časa kot nekateri, tako da se jaz res ne bi pustila odgnat, ampak bi bila zraven. Vsekakor pa se ne bi igrala z malo (to lahko počneva doma ), ampak bi bila tam izključno zato, da bi mala videla, da je vse ok. Bi jo spodbujala, da se vključi k dejavnostim (kakršne pač so), se igra z otroki, gre k vzgojiteljici ... se mi zdi narobe, ko pridejo starši uvajat otroke, pa se potem tam igrajo z njimi ... je pa to spet moje mnenje, ki ni nujno pravilno
absolutno pa se mi zdi prav, da se postaviš za to, da ti omogočijo uvajat svojega otroka tako, kot ti misliš, da je prav!


_____________________________

Ni nam dolgčas :)

jaz bom uvajala čisto po SVOJEM OBČUTKU....si nisem naredila prav nobenega plana, niti za prvi dan, z možem sva si vzela 2 tedna prosto, pa bo šel enkrat eden, enkrat drugi.

vem pa, da je mojemu malčku pomembno, da se bo nekje počutil domačega, dobil kakšnega prijateljčka in potem me ne rabi več. sploh ne. me niti ne pogreša. in do takrat bom po svoji pravici ob njem.

verjamem, pa, da je predvsem vzgojiteljicam lažje, če ni nobenega v skupini, da bi ji mešal rutino...ampak kaj čem...tukaj pa sem glede na predhodne izkušnje z uvajanjem preklet egoist in zaščitnik mojega otroka.

JL. daj, povej, kje jo imaš?

< Sporočilo je popravil rija -- 6.9.2009 15:03:29 >

_____________________________

...vox populi...

maš ZS.

Moje izkušnje v vrtcu so vsekakor postopno uvajanje. Veliko sem delala na tem. Vsekakor se je pametno pogovoriti z vzgojiteljico, da ne pride do konflikta.

Jaz sem z kvalitetnim uvajanjem imela manj problemov z otroci potem kasneje.
Otrok mora spoznati odrasle in otroke s katerimi bo v vrtcu. Ko se spozna in sprejme predvsem vzgojitelje, se tudi bolje počuti. So pa otroci različni.

< Sporočilo je popravil zinkazi -- 6.9.2009 22:07:47 >

_____________________________


Otroško srce je zaklad

Sem se odločila, da malo upočasnimo uvajanje. V petek in danes sem bila večinoma z njim, vmes sem šla malo ven (za pol urce, je jokal, a danes se je pomiril in sem ga pustila še pol urce). Ko sem bila tam, se je sprostil, se začel igrat, se smejal vzgojiteljici. Ne vem pa, kako sedaj naprej oz. koliko časa naj še hodim z njim v skupino? Vzgojiteljici menita, da naj ga jutri oddam in pridem čez 1 urco, nato postopoma podaljšujemo čas, naj pa ne bi bila več z njim notri (sem edina, druge mame jih že oddajo v garderobi). Zinkazi in ostale z izkušnjami, kaj pravite, naj še vztrajam ali poskusim kot predlagata vzgojiteljici?

No, naše uvajanje je minilo, uvajala sem ga pet dni, zato ne vem, kako je kaj. Ali joka, hoče jest, pit....to je zdaj kakor je. Uvajanja je konec, otrok spoznava nov svet, nove navade....jaz pa pač v službi. Ne razbijam si glave, kako je, če joka, ker to vse samo poslabša. Vem, da ko pridem domov, bo že doma in takrat bo kot je bilo pred vrtcem.

Vzgojiteljice so specializirane pedagoginje s pravimi  izkušnjami in moraš jim zaupat. Saj obstajajo izjeme, ampak večinoma imajo prav in hočejo najboljše našim otročkom, tako kot mi. Mi v "težkih" trenutkih kot npr. uvajanje v vrtec razmišljamo in reagiramo emotivno, one pa racionalno in to je za otroke najboljše... in najbolj racionalno.

Pikca, tako kot predlagata vzgojiteljici se mi zdi najbolje. Sedaj se je že spoznal z njima in prostorom, sedaj se mora postopno privaditi tvoji odsotnosti. Se pa veliko pogovarjaj z njim in mu večkrat povej, da prideš takrat in takrat ( ko se bo nekaj časa igral, po kosilu...) ponj.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

Mi smo začeli z uvajanjem v ponedeljek tako da smo bili prvi dan tam z njim dve urci. ostali otroci so bili tam že en teden in so jih starši samo oddali razen enega fantka, ko je mama z njim še zajtrk pojedla. vedla sem da bo težko ampak sem bila pozitivna in si rekla da bo ok. vzgojiteljica, ki jih ima to počne že 20 let pa bo že vedla kako. pa me je vseeno stisnilo, ker so otroci celi dve uri nonstop jokali. Celih 5 minut je bilo tišine drugače pa so jokali vsi po vrsti. Otrok 10 ( vsi na novo, še štirje so baje mankali, stari od 1 do 2 let), vzgojiteljici pa dve. Čudežev se seveda ne da delat. Me je pa zmotlo to, da sta imeli v naročju vedno praktično ene in iste oz. tiste k so jo non stop cukali in za njo šli, tisti k so jokali pri vratih so bili pa kar sami in jih niso kaj dosti upoštevale, čeprav so se drli kot da jih iz kože dajejo. Tako da danes ko sem ga pustila samega ves čas razmišljam če ni tud on pri vratih Zdaj pa nujno kaj delat da mal pozabim



_____________________________

odvisno kaj je delala teh 20 let - se je kaj izobraževala, je prebrala kako sodobno literaturo, se trudi iti v korak z vzgojnimi spoznanji...

meni je ta podatek, poleg tistega o delovni dobi, zelo pomemben.

tudi avtomehanik, pa čeprav ima že 20 let delovne dobe in če hoče dobro popravljat avte, se mora vedno kaj novega naučit, ker sicer ne bo znal nič popraviti pri vseh teh novih zadevšnah pri avtih.
tudi frizer, pa čeprav z 20 let delovne dobe, mora iti naprej z znanjem o novih pričeskah, novih sredstvih za barvanje, itd. če želi imeti kako stranko, ker obdobje izpred 20 let ko je delal le trajne, je pač mimo.
tudi učiteljica, ki ma 20 let delovne dobe se mora izobraževati, ker sicer še vedno nosi "palico" s seboj.
tudi ginekolog, pa čeprav ima že 20 let delovne dobe, se mora nenehno izobraževat, ker sicer ne pozna sodobnih spoznanj in bo kaj spregledal, pa mu ne bi bilo treba, če bi se izobraževal.
tudi računalničar se mora nenehno izobraževat, ker so pred 20 leti računalniki komaj dobro na svet privekali in je danes vse drugače kot je bilo.
...

v vseh poklicih se moramo izobraževati in izpopolnjevati. če se ne, smo za časom. in nam sama delovna doba koristi le polovično. izkušnje (1/2) + sodobna znanja (1/2) = biti dober v nečem.     


in kolikor jaz vem, danes bodoče vzgojiteljice na faksu učijo, da je uvajanje (tudi 2-tedensko in ob nenehni prisotnosti straša, če je to potrebno) nujni del procesa vstopa v vrtec. in da se tu prilagajamo sposobnostim otroka (eni več, eni manj). da je joka in stresa čimmanj.
 

O pa se, žal. Sem videla na lastne oči, ko sem ta teden uvajala mojo deklico. Ena punčka je imela v eni roki Nodija, v drugi stekleničko, v ustih dudico, bila je v naročju pri vzgojiteljici in se je jokala uro in pol ko sem bila tam... in še vedno je jokala, ko sem se čez eno uro vrnila. In naslednji dan spet - res, da sem bila takrat tam le še pol ure.

Otroci so različni in nekateri so zreli za ločitev od mamice prej, nekateri pa pozneje. Vsaka bi zato morala sama presoditi, na kakšen način in kako dolgo bo uvajala otroka v vrtec, seveda v sodelovanju z vzgojiteljico.

NAsa je zacela v ponedeljek, v skupini 2-4, jih je 19. Stara bo 2 leti.

Najprej v pondeljek po 9 uri eno urico skupaj z ocijem v igralnici. Je sel kao lulat in da takoj pride nazaj, pa je jokala, ampak ne veliko. Ni ga bilo cisto malo casa.
V torek spet po deveti in z njo v igralnici, tokrat tudi kaksno urco ali malo vec, ni sel nic ven.
V sredo jo je oddal na vratih za eno uro, ko je bila sama. Je jokala na zacetku kakih 10 minut in potem se je zamotila, pa vmes ko se je spomnila spet zajokala, pa se je spet zamotila.

Danes jo je spet oddal na vratih za dve uri. Isto kot v sredo je jokala na zacetku in vmes ko se je malo spomnila, je pa vmes jedla in pila, tako da je menda to dober znak, ker ne odklanja vrtca in vzgojiteljic.

Upam, da bo jutri do kosila, ker potem je ze naslednji teden in oci nima vec dopusta, jaz pa tudi ne morem biti doma in bom v stand by, ce me bodo klicali, kdaj naj pridem ponjo.

TEzko mi je in hvala bolgu da uvaja oci. Sem 100% za vrtec, vesela sem, da ga je dobila in da je sla, zaupam vzgojitejicam, samo vem, da bi bmi bilo grozno hudo, ko bi jokala, ko bi jo oddala in ona bi to cutila in bi bilo vse samo se slabse.

Ji pa cez dan veckrat omenim vrtec in kako je tam fino in kdo je vse tam, ze takoj je povedala kako je ime vzgojiteljicama, skratka upam da bo slo!

Naša izkušnja:
moj sin ima skoraj dve leti, prejšnji torek, torej s 1. 9., je vstopil v vrtec. Izgledalo je res "prišel, videl, zmagal". Že v prve pol ure je pretaknil ves prostor, vse igrače in predale, neznansko užival in se za atija sploh ni zmenil, tako da ga je lahko mirno pustil do kosila. Rad je jedel, baje je prosil še za "repete", božal jokajočo punčko, pospravljal igrače, plesal...
Prav tako je bilo vse do konca tedna, ko je tudi že prespal in počakal name, do nekje 15ih. Zelo rad je bil tam, še popoldan je spraševal, če bi lahko šel.

Pa je prišel nov teden. In...katastrofa!! Potresi, plazovi, neurja, poplave, izbruhi ognjenikov, cunami...vse imamo. Vsako jutro.

Kaj se je zgodilo?? Nimamo pojma.
In kako dolgo bo trajalo??

Pri nas je enako.
Sicer je danes že prehlajen in doma.
Ne vem, kaj bo v ponedeljek...

Živjo vsem mamicam!
Jaz imam tudi en problem z vrtcem! Naša punčka(15m) je sedaj tretji teden v zasebnem vrtcu pa je vsak dan huje!
Kar se tiče uvajanja ga sploh nismo imeli ker je rekla vzgojiteljica da to ona najraje vidi da se  NAREDI NAHITRO! JOOOKA skos tudi doma in me niti ne spusti za trenutek izpred oči! Danes pa se je že zbudila ob 3.35 zjutraj in padla v jok! Kaj takega še v življenju nisem doživela ne vem mogoče pretiravam. Vzela sem jo iz postelje in ni nikakor hotla bit v naročju kar zvijala se je od joka dala sem jo na tla in se je tudi na tleh kar zvijala in jokala potem pa ustala in dala glavo na sedežno in stoje neutolažljivo jokala ni hotla k meni!
Tok mi je blo hudo da sem tudi sama zajokala ,ko pa je vidla da tudi jaz jokam je za trnutek nehala in le prišla k meni v objem! Že na poti v varstvo ful joka in govori NE NE! Nevem kaj naj naredim! Nočem uničit otroka in vem da je jok normalen ampak kaj takega pa ne vem če je normalno!