Pozdravljene Januarčice!

Jaz se vam nisem uspela včeraj nič javit, ker doma sploh nisem prižigala računalnika. Če se le da, se mu doma izognem, saj tako v službi po 8 ur gledam v njega.

Kako ste? Meni je zadnje čase celo dopoldne tako slabo, da je za znoret:(. Včeraj mi je bilo še zvečer po solati slabo, tako da ne vem, če se ne bom še tej odrekla:(. Potem pa sploh ne morem zaspat, ko imam tak težek želodec.

Drugače pa je kar po starem. Nimam nekih večjih problemov ali bolečin, vendarle pa komaj čakam na naslednji pregled v 12.tednu, ker se bo baje že kaj več videlo:bravo::bravo::bravo:.

Kako ste ostale? Opažam, da vas niti pretirane slabosti ne mučijo;). Saj prav tako. Naj vaše (naše) :duda: pridno rastejo in počivajo v bušijih.

Lep dan!

Simona:nosecka:7t

Jutro!

Hja, te slabosti :(, enkrat so drugic jih ni!

Jaz sem vceraj zvecer pojedla 2 kosa pizze, pa cez dve uri pest jagod, pa spat nisem mogla zvecer, celo noc mi je vse nazaj hodilo, pa takoooos e bojim bruhat:(:ups::zmeden2:.

Danes zjutraj sem si kupila mentolove bombone, mi je malo lazje po njih, drugace mam v ustih in zelodcu okus po...bljak!

Kak ste ostale :nosecka:?

Jaz ze pridno v sluzbi, ceprav bi se tako :zaspan::zaspan:!

Jutro punce

jst sem ravno vstala po precej naporni noči :(. Bolečine, tiščanje,.... Zdaj pa se bom zabavala z vami tukaj gor, da bo čim prej ura 16.40 ko grem k G. Upam pa na najboljše, kaj pa čem :).
O madona, nekatere ste res prav revice s temi slabostmi, meni je vse minilo, samo še boleče prsi so ostale in :zaspan:, nenormalna :).

caffee tudi jst se spopadam s temi vprašanji, oz sem se čisto na začetku, ker sem v še malo bolj zakomplicirani situaciji. kaj pa vem, jst kr poskušam odmislit vse in se met fajn, čeprav mi v zadnjem času to pač mal težje uspeva. Drugače so pa to pomoje strahovi večine žensk, ravno na eni drugi temi sem brala, ko je ena že drugič noseča, pa ma ista vprašanja kot ti. Ej draga moja sprosti se, mal svojmu :love: zaupaj svoje misli in uživaj.

Caffee, glede teh skrbi jaz mislim, da je bolj normalno, da jih imaš, kot da jih nimaš.
Konec koncev je otrok res velika sprememba v življenju in starševstvo je odgovoren poklic. Ampak, z dobro voljo bo šlo.
Poznam ljudi, ki imajo majhnega otroka in so čisto bogi, ker nikamor ne morejo in so sploh in oh prikovani na dom.
Poznam pa ljudi, ki z majhnimi otroki potujejo v Ameriko, gredo na morje v prikolico in silvestrujejo na prostem, z otročkov v kungurujčku.
Tako da, vse odvisno od družine.
No, saj ne to velja samo za Caffee. Tudi jaz lažje verjamem, če preberem.

Caffee, ne sekiraj se. Vse imamo podobne dvome. Tudi pri nama nosečnost ni bila planirana. Daleč od tega. Imela sva cel kup načrtov za poletje in naslednje leto. Potem pa kar naenkrat šok. In tudi midva razmišljava, če nisva še premlada (ampak ugotavljam, da bi tako razmišljala tudi čez nekaj let:) ). Gre za veliko spremembo v življenju in nič čudnega ni, da nas skrbi. Skozi teh 9 mesecev bomo vse imele svoje vzpone in padce, ampak sem prepričana, da bomo na koncu vse najsrečnejše mamice naših malih štručk:duda:

No se strinjam z Renan:) Tudi sama sem stara 31 let, pa sva se za najino pikico trudila 14M, meni se je vleklo ko:hudicek:! Ampak že ves ta čas me je včasih zgrabil panika kako bomo, ker sama se že znajdeva, ampak zdej bo tukaj eno majhno dete, ki bo čisto neubogljeno, imelo bo svoje potrebe, za katere vem, da jih bom hitela in želela izpolnjevat, pa moj zlati možek tudi. Tudi midva imava svoje probleme in nekje avgusta se bomo z mojim trebuhom selili v novo podnajemniško stanovenje, kjer naj bi ostali vsaj tri leta, potem pa upam, da že kam na svoje.

Vglavnem, tako kot je rekla Renan, ne veš kaj te čaka v prihodnosti, tudi, če si preskrbljen, ne veš kaj se lahko zgodi že jutri. Je pa res, da ob z možem verjameva vase in veva, da se bomo znašli, ker, če sva se do sedaj, se bomo še v naprej in ponavadi tako končam svoja razmišljanja o prihodnosti, zmogli bomo:)

Kar se tiče štetja tednov, ves čas sem štela od 1 dne zadnje M, od zadnjega pregleda pa tako kot pravi G, danes je 10t in 4 dni:) Slabosti so še vedno tu, upam, da me kmalu zapustijo:)

Se beremo!

Tinka