No da nahitr ddam repliko na tole - razumem kaj mi hočeš povedati, ampak problem je, da ne gre za neke moje nove ideje al pa kej, ampak za ene najbolj osnovne stvari, ki bi jih po kurikulu mogli imet zagotovoljene... po drugi strani pa naj vas vprašam...vašega otroka zanimajo npr. mravljice, metuljčki, polži ipd. - kako to otroku najbolje predstaviti, da bo videl, da je to živo bitje - na slikah - ja zagotovo, ampak še vedno se najbolje učijo iz živih primerov. Moja praksa je takšna, da če je interes v neki takšni stvari, jo prinesem otrokom pokazat, ali jo gremo skupaj iskat, jo opazujemo, dnevno, zanjo skrbimo, raziskujemo - na tisoč in en možen način - no to tukaj ni mogoče. Otroci radi posnemajo delo odraslega - to je mišljeno tudi kuhanje ipd. načeloma naj bi jih k temu spodbujali. Vedno do sedaj, smo skupaj z otroki pripravljali kakšne sadne kaše, napitke, kuhali čaje, povabili kuharje z njimi kej ustvarili - tukaj otroci ne smejo delati ničesar kar je povezano s hrano ????? In potem se vprašam - kaj pa lahko????
Erin kako imate to pri vas??? Ste tudi tako omejeni - meni je kaj takega povsem novo, pa sem delala že v različnih vrtcih, še v času študentskih let.
No toliko na hitro, da boste razumele za kaj se gre.
Moj Tiborček - ja vem, da si vse verjetno še bolj jemljem srcu, ker tud mene boli, da nisva skupaj...pa razumem, da je to faza - ena grozna sicer, ampak jo bomo prerasli in preživeli. Tko k je tejka napisala - res poskušam vsak trenutek preživet z njim, ampak si ga moram včasih kr iztrgat iz rok koga drugega, ker se res upira - noče k meni, ko pa sva skupaj, pa vztrajno izsiljuje - kot da bi vedel, da mi je hudo in mu bom v vsem ugodila. Zdej se vsak dan pogovarjava o vrtcu - no js govorim, tibor pač žlobudra v svojem jeziku - in ja vem, da mu bo s časom to nekaj čistio normalenega, je pa res, da vse ne more it tok preprosto.
Sm pa vesela, da vas mam, da vam lahk kdaj kej pojočem
_____________________________
Življenje je čudež, vsak dan znova!