Miša se je hitro navadila lulati zunaj, kaj pa vem, v kolikem času, tega se pa res ne spomnim. V glavnem, ona je že prišla navajena lulat na papir. Kako jim je to tam uspelo, ne vem. Kužki so imeli gnezdece v predsobi, čeprav so se sprehajali po celi hiši in lulali celo po tepihih, ampak tam v predsobi, kjer so bili večinoma, so po moje morali imeti časopsini papir po tleh. Tako da smo Miši samo dali na tla papir, pa je šla tja lulat. Potem smo papir predstavili na balkon, pa je hodila tja, kadar nismo pravočasno šli ven. Sicer pa pravijo, da naj bi potem tisti papir skozi bolj k vratom pomikal. Po moje je dobro, da če vidiš, da začne vohati in iskati, kje bo lulala, da jo odneseš ven. Čimvečkrat to narediš (saj včasih se tudi zmotiš, pa potem ne lula), prej se bo navadila. Ampak res je to še vsem, ki jih poznam, brez problemov uspelo, tako da tukaj po moje ne bo nobene panike.
Povodec sem jaz od začetka imela fleksi. Zakaj pa naj ne bi bil? Saj ni treba, da dovoliš, da gre daleč, če naj bi to bilo iz kakih vzgojnih razlogov.
Spala je pa Miša v začetku ponoči bolj malo. Ful je jokala. Jaz sem imela en teden dopusta, da sem bila res kozi z njo. Ponoči obe nisva spali, ampak sva se crkljali in igrali. Zdaj mi je žal, da ji nisem dovolila iti na posteljo, ker je takrat to najbolj potrebovala. Zdaj pa itak spi na postelji...
Na začetku se ni treba veliko sprehajat. Jaz sem tu naredila napako, ker sem mislila, da se mora malo utrudit, da bo potem zadovoljna in dobro spala. Ampak je to brez veze, kot en revček mali je capljala za mojimi nogami. Tak majhen kužek rabi najbolj crkljanje in igranje.
Koliko časa sem jo pa po stopnicah nosila, pa tudi ne vem. Ma saj vidiš, ko je toliko majhen, da gre težko sam, ga pač neseš. Zdaj ne vem, če imajo beagli kakšne težave s kolki, ampak po moje naj jih ne bi imli, saj nima nobenih telesnih predispozicij za to.
Pa še nekaj bi jaz svetovala glede na izkušnje, ki jih imam s kužki. Brez veze ga je pretirano učit in vztrajat pri kakšni stvari, ki mu ne gre. Tja do enega leta je kuža še tako otročji, potem se pa kar naenkrat skulira in vse tisto, kar se je prej ful trudil in si se ti kregal nanj, naredi z lahkoto. Naprimer hodi poleg, se usede, počaka, Miša celo razume, naj gre lulat. Tja do enega leta mu je pa vse igra.
Aja, pa še nekaj. Kuža se ponavadi ful igra pred blokom in potem noče gor. Se ne pusti uloviti, to, da tečeš proti njemu, se mu zdi blazno hecno in takoj zdirka preč, da ga ne ujameš. Zato je najbolje biti miren in ga ob priložnosti pobasati in lepo odnesti gor. Nikakor ne smeš iti proti njemu, če ha hočeš zvabiti gor, ampak proč od njega in ga klicati. Če ne gre, pa mirno iti proti njemu, najbolje, da gledaš kar proč (pa seveda zraven škiliš, kje je) in ga nič klicati. Ker drugače boste pri tem imeli še pestro.
Sicer so pa psičke ful bolj ubogljive kot psički, ki so bolj kot eni tumpki. Vsaj kolikor imam jaz izkušenj s psi. Nekaj smo jih imeli.
