svašta, a? kdo bi si mislil?!?!

Ok, mogoce nisem bila dost jasna. Za prvega otroka sva rabla 8 mesecev, za drugega pa se trudiva 31 mesecev.

 babnice moje vem kaj prestajate upam in želim vam čim prej, da zagledate tisti pričakovani +.
jaz sem čist v nosečniških občutkih, slabost, močni glavoboli, krči......mah samo da bo vse ok. sem pa še vedno na bolniški.

na vas še nisem pozabila in res upam da uspete.
tjasa 1 pa si kaj omenila svoji g o tem. jaz se rekla dve leti da bom bila tiho no potem sem pa itak zanosila. malo ji kar omeni. secer se nama je ta nosečnost res posrečila ker decembra nisva bila skoraj nič aktivna mogoče3  in glej ga potem januarja kaj nas je doletelo + .
tako da res misli stran; lahko reč ja vem ja sem poskusila....


vso srečo

Drage dame,

minilo je že 100 let odkar sem visela na RR-ju (kot srečka nosečka in kasneje tudi mamica). Služba in otrok sta me potegnila v drugo stran in leta so minevala... Sedaj sem spet tukaj.. Ne vem zakaj..
Še zdaj nisem prav doumela, da bi po prvem uspehu (uspelo je takoj), lahko v drugo imela težave. Nikoli si niti v sanjah nisem predstavljala, da se bom kdaj ukvarjala s testerji merjenja ovulacije ... Vsak mesec je novo razočaranje, kljub temu, da mi takoj mož kot starši govorijo, da naj se ne obremenjujem, da bo naslednji mesec ...

Nočem dramatizirat, nočem se sekirat, nočem upam... Pa to kljub temu počnem... Razočarana sem, pa še sama prav ne vem nad kom. En mesec imam ovulacijo, drugi je nimam... Po več mesecih imam vsaj normalni menstrualni ciklus.. G mi pravi, da še ni razloga za skrb. Rada bi mu verjela. Ampak ne bi rada, da bi po 1 letu poskušanja ugotovil, da imam svašta v maternici ali na jajčniki in šele takrat začel z zdravljenjem...

Sedaj spet upam. Vsakič, ko grem na wc upam, da na wc papirju ne bo rdečih madežev. In z vsakim dnem, ki mine, v meni raste upanje...

Vsem, ki čakate na dve črtici ali plus ali karkoli pozitivnega želim, da se vam sanje čim prej uresničijo ...

Midva sva se tudi odločila za 2 . Prvi bo kmalu star 2 leti, zanj sva se trudila 4 leta in ko sva že skoraj obupala, je prišel  - po naravni poti! Ne obupajte punce!

_____________________________

Kris je najin sonček :)

2.2 sem ze leto dni v postopku pri mojem g. ravno ta teden sem bila na laparo. zal niso nasli kaksne vecje zavore.

ja in kaj potem moraš kar nadaljevat to delo in konc a nebojo več delali nobenih drugih preizkav-nevem no....

zdej ne vem...pac delam po starem(ta mesec ne, ker moram malo k sebi priti)...v maju mam ponovno pregled, ko bom vedela kako in kaj. Mislim pa, da mi bodo sedaj predlagali IVF. Sama nisem ravno navdusena nad umetnimi oploditvami. Pred tem sva se zmenila, da bova poskusila se z alternativnimi variantami...probat ni greh ne?

Kako pa se ti pocutis 2.2.? Koliko tednov je ze?