OBLJUBIM, da se ne bom več NIKOLI smejala čemu takemu.

.... Včeraj sem namreč oprala naš kostum za petardita, danes zjutraj pa ugotovila, da ga nebi bilo slabo malce polikat...se nam je že ful mudilo, pa še hitela sem, da bi vse naredila preden se junior zbudi....torej...vključim likalnik in razmišljam, če čem skočit še v kuhinjo, ki je mimogrede samo dva koraka stran od deske in se odločim, da se preveč mudi in bom raje kar probala, če gre brez krpe, saj likalnik se pa tudi ne more v pol minute tolk segreti...skratka...potegnem in RAZTRGAM

.....jao, prav luknja je ratala na majci....nič...poskušam ne pokazat svojo grozo in vprašam petardita, če bi bil on mogoče tudi letos zajšek, ker zajčki so tolk fajn, pa lušni, pa še korenček mu dam s sabo...

.....ampak ni uspelo...on bi bil superman in nič drugega....ajej....ajde hitro šivanko in nit v roke in šivat...hvala bogu mu je kostum itak prevelik in sem že včeraj na roke robila rokave...in ajde ponovi vajo na spodnjem delu majce....res hvala bogu, da sem vsaj samo po robu potegnila....v glavnem naslednjih 15 minut se je dogajalo sve i svašta....ampak na koncu nam je vsaj uspelo, da zgleda kolikor toliko OK...on je vesel, jaz pa polna adrenalina