Ok, tale moj post ne leti na avtorico teme, ampak razmišljam na splošno o problematiki kreditiranja. Mislim, da marsikomu v Sloveniji manjka osnov zdrave kmečke logike in matematike. Je imeti kredit nacionalen šport? Imeti ga za vsako ceno pa čeprav pocrkaš od lakote? Si kreditno sposoben al pa nisi. Pika. In marsikdo ki je, bo prekleto kalkuliral al se bo zapufal za nadalnjih x-10 let ali ne. Sploh danes, ko je redko kdo stoprocenten, da bo še imel službo. Poroki? Najdi danes nekoga, da ti bo šel za poroka za velik denar. Jaz osebno ne bi niti nikogar prosila, ker res ne veš, kdaj ti v življenju zagusti in potem drug plačuje tvoj puf. Ne, hvala.
In potem so ljudje, ki s svojo življenjsko filozofijo 'bomo že nekako' skalkulirajo, da bi jim zneslo tak kredit. Pa banka reče ne, ne bo vam, pa so užaljeni do Pakistana, češ grda banka. Banka ni nič grda, če ne da. Banka ni socialna ustanova, ampak hoče tudi nazaj dobit, kar posodi. In tisti pogoji, pod katerimi da, niso samo zato, da ima banka korist, ampak zaščitijo kreditojemalca pred samim sabo. Ker človek mora živet. Pa ne od sonca pa vode. No, potem pa se najde banka ki se takega Slovenca usmili in mu da kredit na 3 hipoteke in pod drugimi, malo čudnimi pogoji, ki jih Slovenec ne razume najbolj, ampak važno da on ima pa zdaj kredit. Čez 10 let pa Slovencu zagusti. Nema para. Banka reče ok, bomo vzeli pa vse, kar imaš pod hipoteko. In Slovenec joka po TV kako je bil zaveden in kako mu je grda banka vzela vse.
Pa rečte, da ni res.
Avtorici teme pa samo tole- ne poznam vaše situacije, zakaj tako nujno hočete na svoje. Zakaj pa ne v najem? Pa varčevat in iskat bolje plačane službe, recimo? In it v kredit ob kakšni finančno boljši situaciji?
Pa lep dan vsem.
_____________________________
Jst.