Kuuu - kuuuuuuc!!!
Oh, so minili tile (lepi) dnevi in sva spet sama doma,
ati je v službici do 18h, joj, kdaj bo ura 18!
Moje "molitve"
so bile uslišane, Nikec ni
reagiral na pokanje - super. Zdaj pa že kar nekaj dni spi
od 21h pa vsaj do 6h, danes je do pol 7h, potem pa rabimo
kako urco, da se porihtamo in spet spimo do 10h, 11h, pač
vsak dan malo drugače, se mi pa zdi, da ko tako dolgo spim,
sem pol še cel dan zaspana.
Danes je Nikec star že 3 mesece in dan, že z rokicami mamico
in atija prijema, najraje ima pa laseke, še sploh če ima mami
lase spete v, ja, kaj bi to sploh bilo, ni čop ni figa, je pač nekaj
čudnega na glavi, ko si mami ponoči lase spne, no, ni ničemer
podobno, je pa Niku fuuul všeč. Aja, pa v usta bi nama prsteke
potisnil, pa ne dovoliva, no, samo tu pa tam
.
Je tudi pravi smeško, to je zdaj njegovo drugo ime, res se smeje
non stop, se zbudi - se smeji, se previjamo - se smeji, se oblačimo
- se smeji, kopamo - smeji, afnamo - valda smeji, ko je pa lačen,
takrat pa ni pardona, se razjezi ko ..., ne joče, ampak se prav krega.
Zna pa jokat, ko je zaspan in mami pravočasno ne opazi, potem pa
ga moramo božat, da zaspi.
Joj, koliko sem že naklofala, se opravičujem, ampak saj veste kak je,
o svojem "zakladu" bi lahko govorila oz. pisala v nedogled, saj verjetno
nisem edina, ne? Sem prav ponosna nanj, tudi ko kaka, lula, podre
kupček, me za lase potegne, on vse naredi super - nora mami, kaj češ.
Grem, ker če ne me bo cela stran polna, paaaaaaaaaa - paaaaaaa.