Abundacija, hudo.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Spomladi sem bratu za roj. dan kupila bon za neko trgovino, sedaj sem ga dobila nazaj, ravno tistega, ki sem ga dala
Mož je dve leti zapored od bratove družine dobil ENAKO bonboniero, mimogrede kupljeno na črpalki.
Pa saj me to niti ne moti, ampak v parih letih sem ugotovila, da jim podarjanje ne pomeni nič. Jaz sem se vedno potrudila, kupila primerno darilo, dala cca. 20 € vedno, potem pa dobivamo nazaj darila za 2-3 €  Otrokom sem vedno kupila kako igračko, pa dala zraven še kakšen bon, da so kupili kar so rabili, našemu so kupili samo en bodi, pa še za tega vem, da so ga dobili na znižanju  Ne vem, malo brezveze se mi zdi vse skupaj. Mi jim vedno pošiljamo kartice z morja, pa voščilo za božič, od njih ni prišlo še nikoli nič  Pa drugače finančno veliko bolje stojijo kot mi, ampak saj pravijo, tisti ki ima veliko, bi rad imel še več..... no, malo sem zabredla s teme

nikoli ne bi vrnila darila, četudi ne bi bila zadovoljna in ne, se mi ni še zgodilo da bi podarjeno dobila nazaj  

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Nisem in tudi tezko bi ga, ker jih sama redko podarjam. Nikoli zato, ker bi morala, kadar pa zelim kaj dati, takrat pa je darilo obicajno toliko osebno, da skoraj ni moznosti, da bi ga dobila nazaj.

Enako je s prejemanjem; darilo samo zato, ker se spodobi, ceprav je to buteljka, ki je najbrz ze zamenjala kaksnega lastnika, mi je brezveze. Pa niti prijateljev nimam takih, ki bi to prakticirali, zgleda.

Vidis, meni pa to sploh ni pomembno. Ok, nekdo me obdari, ampak jaz se v tistem trenutku, uri, dveh, veliko bolj razveselim cloveka, tega, da si je vzel cas za obisk in klepet, kot darila, in ce bi bila ti opazovalka, bi ziher rekla, da se obnasam, kot da imam polno rit .Ampak v takih primerih sem cisto v drugem filmu, drugih prioritetah. Celo pozabim skuhat kavo ali vsaj vodo postrect. Saj potem se spomnim, ampak mi ni najbolj pomembno.

To, da darila romajo naprej ali nazaj je pač znak, da podarjenega niso bili veseli. Jaz se zato potrudim, da je darilo zanimivo in všečno, saj ne kupujem zato, ker pač glih moram dat darilo in se to kao spodobi, pač pa zato, da človeka s pozornostjo razveselim. Pa ni treba, da je drago... Se mi zdi, da je čar obdarovanja ravno v tem, da s podarjenim izkažeš človeku koliko ti pomeni. In če dobi nekaj, kar mu ni všeč, je to samo znak, da ga ne poznaš dobro, če ne veš s čim ga lahko razveseliš. Ravno v tem je poanta.. najlažje je pač kar nekaj na hitro kupiti (kar je všeč tebi - ne pa tudi obdarjencu ), zaviti in nesti, nato pa biti užaljen, ker ni iskreno vesel darila.



_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Uh ... pa sem se še nekaj spomnila ... kolegica je rodila in jaz sem ji poleg nekega uporabnega darila dala zraven še v enem ful lušnem otroškem okvirčku idrijsko čipko ... motiv je bila zibka, ki sem jo sklekljala čisto sama (pa to tako lepo, da jo je še moja mami pohvalila, ki je že bol izvežbana klekljarica) ... pač tako za spomin na rojstvo. No in v glavnem ji damo to in ona PRED MANO ... "U kako fino!" in razdere okvir vzame ven čipko, jo zabriše na tla in vtakne not eno slikico od novorojenke (sprintano iz enega zanič printerja) ... pa sem ji rekla, da to je pa vendar idrijska čipka in ona meni "Ja in?" ... to se mi je pa potem tako zamerilo, da glede daril zanjo in njeno familijo sploh ne zgubljam več časa in ji dejansko na poti k njej na pumpi kupimo kako buteljko ali bonboniero ... 

Uuu Otika, tale je pa res huda  Pa je vedela, da si to ti naredila?

_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Jap ...

Meni osebno še na misel ne bi prišlo, da bi zavrnila darilo, ker mi ne bi bilo všeč. Se zahvalim in spravim, če pa pride kaka priložnst, da stvar komu pride prav, bi vsekakor dala naprej. In tudi še nisem vrnila istega darila. Podobno kot Gini tudi meni obdarovanje veliko pomeni, pri nas doma smo imeli ponavadi bolj skromna darila; posledično naša mami še danes pojamra, da preveč zapravljam zanjo. Tašča isto - vse bi nam dala, zase pa noče kaj dosti.

Sicer pa je moja sestra dostikrat kiksnila z darilom; ker sem imela včasih zelo rada nakit, mi je nekajkrat podarila stvari, ki sploh niso bile v mojem stilu, so bile pa modne - žal se je to vedno samo valjalo po omari. Ali pa sem jaz njen podarila bon za trgovino, da si bo kaj lepega privoščila (sebi redko privošči kaj lepega) in smotka pol leta kasneje - za moj RD - zakoraka v dotično trgovino in kupi nekaj zame. Ne moreš verjet! Enkrat je sestrična dobronamerno zame kupila neko kozmetiko z algami iz Mrtvega morja, ampak ko sem kremo preizkusila, mi je kar kožo skupaj potegnilo. Od takrat skrbno pazim, kaj kupujem prijateljem. Najbolj preprosto je, da na obisku pri prijateljih stopiš v kopalnico in vidiš, kaj uporabljajo ter nekaj od tega kupiš za darilo.

Sama sem pa daril vesela. Se mi zdi, da zna svak lepše izbrati zame darilo kot sekica (pred leti me je ful razveselil s CD-jem Sarah Brightman), za moškega presenetljivo hitro opazi, kaj je nekomu všeč.



_____________________________

Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008

joj kako grdo od nje. Ma eni so res riti.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Se strinjam. Lahko bi obdržali komentarje zase in recimo bone podarili nekomu, ki bi šel z veseljem tja.



Hecno, a ne? Tu mene kdaj preseneti, da te prijatelj tako slabo pozna, da ne zna izbrati darila


_____________________________

Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008

Mislim, to pa je kruto ... klekljanje vzame ful enega časa, kar pomeni, da si se zanjo res potrudila, ona pa z eno potezo uniči, kar si ustvarila. Žalostno.


_____________________________

Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008

Jah, ta darila. kr slabo mi je če se spomenm določenih stvari.

Jaz sem ponavadi vedno kupla moji sestri nekaj, za kar je ona ( tao mimogrede, ko sva bli kje skupaj) rekla, da ji je všeč. pa sem pol vidla, da tega sploh ne uporablja in daje naprej.

Pol se je pa začelo med nama neko tiho tekmovanje, kdo bo kupil večjo kacado.

Jaz rada obdarim nekoga, ki bo vesel moje pozornosti, da sem se spomnila nanj. Rada poiščem eno tako stvar, da je res izvirna, . meni sami so pa všeč mala darilca, ma da nekdo najde nekaj takega, bolj osebnega zame. pa je lahko le nekaj za par evrov,ni treba, da je bon za 50e.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

------------------
Meni je to normalno. Kaj pa naj rečeta- o, hvala, sicer eno takšno že imava, ampak bova imela dve !
Če rečeta, da bosta dala dalje, bosta spet čukasto gledala, če podarita naprej na skrivaj- enako...
Kaj bi ti v tem primeru naredila? Jaz pač rečem, če slučajno imajo račun, da zadevo zamenjamo.
In če mi to kdo zameri, potem pal naj oz. mi raje naj ne kupuje ničesar več, ker mi itak same težave povzroča z darili .

< Sporočilo je popravil Rožica I -- 28.10.2009 20:29:20 >

_____________________________

ROŽICA

No, zadevo se da tudi na lep način povedat. Jaz ne bi nikoli rekla, da to že imam in naj mi tisti, ki me obdaruje kupi nekaj drugega . Mogoče sem trapasta, ampak nekako mi to ni po bontonu. Bi raje videla, da rečeta, da bosta dala naprej. Sploh, ker sva povedala, da računa nimava več. Možno pa je, da sva midva čudna.

meni osebno darilo, kot bonboniera, butelja, ne pomeni nič. Pri nas temu rečemo "vornga" --> nekaj kar se pač spodobi....
Mi je pa všeč, če se nekdo potrudi za darilo, kot recimo, da mi na list papirja kaj nariše, napiše kak posvetil....ko sem rodila, so mi sošolci s faxa v čestitko napisali nekaj unikatnega, pač sami so nekaj skup "spacali" in takih pozornosti sem vedno ful vesela, seveda te mora človek poznat....

drgač pa butlejke in te zadeve dam naprej...upam, da ne istemu človeku...drgač pa druge zadeve načeloma ne dajem naprej, mogoče mi pa 1x pridejo prav....še dobr da imamo veliko placa, da lahko vse hranim

Kaj pa bi po bontonu lahko lepega rekel? Ok, lahko spustis, naj zamenjajo, ampak kaj bos potem s tem darilom .

jaz sem pa imela eno nerodno situacijo, ko sva s prijateljico po dolgem času spet navezali stik in smo prišli k njim na obisk pa prinesli neko malenkost za otroke. V glavnem, ko so nam pa obisk vrnili, so za naše otroke prinesli dosti bolj vredna darila (po cca 20€ za otroka, mi smo dali pa cca 5€)... mi je bilo ful nerodno, sem ji rekla, da toliko pa ne bi bilo treba in mi je odvrnila, da se to pač spodobi. Nerodno mi je bilo do te mere, da obiska nismo vrnili - preprosto nisem vedela, ali naj grem tudi jaz v ta cenovni rang in prinesem njenim otrokom nekaj primerljivega, ali naj spet malenkost ali nič. No evo, kako je taka trapasta stvar prišla med naju .

kar se pa kroženja daril tiče - pri nas cirkulirajo le darilne vrečke

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

ja to je tudi meni ful glupo. Mi ni všeč, če mi nekdo prinese neka ful draga darila. mi je dovolj ena pozornost, pa jaz tudi tako njim nesem, da so otroci zadovoljni, ne pa da se s tem pretirava.

nekje mi se zdi, da mora bit meja, ne pa da je folku neprijetno, ko mu podarim neka ful draga darila, pa se pol čutim dolžno, da jim naslednjič vrnem, pa povrhu vsega še nimam.

mam pa raje neko malo kvalitetno igračko, ali malo knjigico, kot pa neko plastiko, ki ful zgleda, pa se takoj zdemolira in je pol moj otrok žalosten že isti dan, ko se vse polomi. In tako tudi sma kupume, za druge otročke, da se pol res lahko s to igračko igrajo, da se vse ne polomi že isti dan.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Ja, saj se strinjam....zelo težko je v taki sitaciji kaj pametnega rečt. Ampak mi pa res vse dol pade, če mi obdarjenec darilo takoj, ko ga odpre, porine v roke in reče, da naj mu kupim nekaj drugega. Meni tak človek deluje kot razvajenec s polno ritjo. Še posebej, če sam ni kaj posebej inovativen in pozoren pri izbiri daril.

Meni je pa samo neposreden. Ce nekaj ima, kaj je na tem taksnega, ce pove, da ima darilo dvojno? Naj se full finega dela, kako je darilo oh in sploh.  Saj je samo stvar.

Meni sta pozornost in iskrenost pri sprejemanju (ali zavracanju ) le teh bolj pomembna od stvari samih. In ce pricakujem, da bo obdarovanec iskreno sprejel darilo, sem lahko toliko fer, da sprejmem tudi odziv, ki ni bil v prvotnem planu. Mi ni nic takega, ce nekomu ni nekaj oh in sploh in bas vsec. Kaj cem, sem se usekala, ce se to zgodi . Sicer mi je ljubse, da je tudi druga stran tako navdusena kot sem jaz vesela, da podarjam, ampak ce ni, kaj potem.

Ma jst sem hujšo skuhala kakor dala naprej darilo.

Sosedovi tamali - cukr od cukra - sem dve leti zapored kupila ISTO darilo. Skrebl.
Pa me mama doma še opni da sem že lani kupila in se prou fejst na glas pogovarjava in ji dokazujem, da ni res. Pol pa nesem darilo in kaj soseda (tavelika) reče - SEJ TO SI JI ŽE LANI PODARILA...
Sem mislila da se bom v tla vdrla. Tamala se je pa začela režat k pohan maček. No pa sva šle skupi s tamalo u štacuno in si je sama izbrala darilo... je bla ekstremno zadovoljna potem... Jst pa tudi.

Zdej si pa pišem kaj komu podarim.


Aja daril pa ne vračam.