Clara 23, pri nas je tudi tako. Naš je star 21m in ima trenutke ko ne more počakat minutko da dobi nekaj. Takoj v jok in kričanje in pol je najhuje ko mu končno to damo, pa on reče ne in tuli. In potem ko mu 3x recimo ponudim pa še vedno tuli neeee pač dam to stvar(recimo sok) nazaj na pult in on spet še boooolj tuli, pa mu spet ponudim in spet tuli neeeee. Tako da zdaj delamo tako, da mu ponudim in če reče neee, ponudim še 1x, če je spet neee, vzamem. Pa naj se dere. Počakam da se umiri in mi pride lepo rečt kaj želi in nato dobi. Seveda se ob tem kontroliram ker imam pulza 500. Drugega ne vem kaj naj naredim...

_____________________________

Freedom is just another word for nothing left to lose!!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mi imamo tudi tole, gre sedet na prvo stopnico stopnišča v klet. Pa kar čaka tam, čeprav vrat na stopnišču ne zaprem... Mi je pa zelo hecno tole zgoraj "šefe" Uh, res upam, da po pol leta mine, komaj čakam Ugotavljam, da nimam pojma o vzgoji in je bilo fajn, ko je bila še majhna in sva se samo cartali, bili ljubici, zdaj pa je ta ljubeč odnos precej drugačen, bom res morala pokazati, da sem njena šefica

Mene sicer večina stvari, ki jih omenjate zgoraj, ne muči. Je imela teden, ko je vsak dan razsipala škatlo s špageti po dnevni sobi ali razcefrala vrečko za čaj po tleh... ko je bila še mičkena, je kopala po rožah... ampak za moje pojme problem mi je šele zadnje čase, ko je agresivna - do naju z možem in do majhnega bratca, sploh slednje me sekira. Mali je star 3 mesece, ona 2 leti, pa jo je tista začetna ljubosumnost že minila, je bila od 6. tedna "dobra" z njim, zdaj dva dni je pa spet slabše in ga spet cuka za lase, mali pa joka Pa je ne kregam rada, samo ne gre drugače... ko dobro ve, da dela narobe. Ne vem, kaj sem jaz mislila, da ko bo otrok shodil, bo odrasel in se bomo zmenili, kaj je prav in kaj ne, in bo to držalo


_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!