ozdravljen odvisnik je izjavil, da ne mine niti 1 dan, niti 1 dan, da ne bi pomislil na drogo. pa je ze par let nazaj prenehal!

Hvala vam vsem - že to mi nekaj pomeni, da sem se nekomu zaupala, ker se mi je zelo teško z nekom o tem pogovarjat. Moram še danes poskusit govorit z mamo, ki pa res nevem kako bo na vse skupaj reagirala- in moram počasi, da njena reakcija stvari še bolj pokvari.

Razmišljam tudi o tem, da bi mu povedala da vem in da mu ne dovolim več stikov z sinom dokler se odloči za kakršnokoli pomoč- to je edina stvar verjetno ,ki bi prizadela. Med njima je nenormalna navezanost obožujeta en drugega.
Ampak me je samo strah, da se nebi oddaljila z takimi potezami in bo sam še bolj zabredal.
Ne vem kako daleč je šla ta odvisnost- moram še nekako preverit njegovo finančno stanje( da ni že v kakšnih dolgovih in kreditih ).
Torej čaka me veliko dela - in mora vedet, da pa če je potrebno oditi na konec sveta in zapraviti zadnji euro za njega bi to storila jaz samo upam, da to ve.

Pa še eno vprašanje za tiste, ki karkoli veste o tem- ali mislite, da se narkoman prej zaupa domači osebi torej meni ali bi prej spregovoril z mojim možem  ali pa spet naj pošljem na pogovor čisto tretjo osebo, ki ji zaupam. 

Tole pa popolnoma drži.O tem ravno govorim,boriš se celo življenje,ni bljižnjice!

Odvisno od karakterja,ampak ponavadi spregovorijo z nekom,ki ga to sploh ne bo prizadelo.
Za tebe ve,da bi ti bilo hudo zato mu bo še težje govorit.

Jaz sem recimo,sama povedala in poiskala pomoč pri starših in je grozno videt,ko nekoga tako potisneš ob tla in vidiš njihov obup.

Je že gita napisala, da je rajel pustil punco in ni reševal probleme z njo, kot pa da bi pustil drogo.

Gita, zakaj pa bi rada da opravi prisilni odvzem? Mislim da se dobijo v lekarni testi za urin. Komot ga postaviš pred dejstvo. Ne vem, men ne bi bilo dovolj, da dokler se ne bi sam sprijaznil, jaz ne morem nič. Kaj pa naj ? čakaš, da pade res na dno, ostane brez vsega?

Prva stvar ki je,  sina mu več ne bi pustila, da ga pelje oz., da gre kam sam...in to je prva posledica s katero se bo soočil. Izgubil je tvoje zaupanje. Verjetno ne bo priznal, amapak mu bo hudo. Lahk mu rečeš, da se je počasi njegova pot začela strmo dvigovat. Od njega je pa odvisno,kako jo bo speljal. Čeprav je star 30, mu govori, kot da se z otrokom pogovarjaš. Sej on ve kakšne posledice se zgodijo, sam verjame, da NJEMU ne bodo. To se dogaja drugim. In njemu se že začenjajo.

Gita, glede nato, da sta si blizu, mu sigurno ne bo vseeno. Bo vsaj razmišljal o tem, če ne druga. Najbrž ti bo dal občutek, da ga ne ganejo tvoje besede, ga pa bodo in to zelo. Povedat mu moraš, da mu boš stala ob strani, da bo nehal, ne moreš ga pa podpirat v tem.

< Sporočilo je popravil mika -- 20.11.2009 11:44:31 >

glede malega pa....
ja, jaz ne bi pustila sa sam z njim hodi okoli, pa v avtu....jao. pa ne zato da ga bi k pameti spravila ampak, ker bi se pozrla od skrbi!
pa nocem bit nesramna, sploh ne.....
samo kaj vse odvisniki naredijo, da pridejo do droge

ne bi mešala drugih oseb. Če tvojemu ni do zdaj povedal, mu tud ne bo. kot pravim, on je tvoj mož in bi ti izvedela, ker je to velika stvar in se zaveda, da ti bo mož povedal. sama pristopi k njemu

Če odštejem skrb za brata, bi mene daleč najbolj skrbelo to, da je sam z mojim sinom.
V takem stanju sigurno ni sposoben za vožnjo, kaj pa če se ga zadane ko je tvoj sin pri njemu?

Ne glede na to kako kruto to zveni, ampak jaz sina s takim človekom ne bi več puščala samega. Stikov mu ne bi prepovedala, ampak vedno bi bila jaz zraven. Takemu človeku ne moreš zaupati otroka.

Jaz mame oz. vajinih staršev ne bi vmešavala, saj ne na začetku zgodbe. Ker brat ti potem ne bo zaupal. Najprej se z njim pogovori ali vsaj poskušaj.
Kaj pa če resnajprej pokličeš kam za strokovni nasvet?

Podpis. preveč bi vas za začetek viselo nad njim.

jaz tud nebi drugih zraven vpletala, če se tak dober razumeta, ti bo tud ta pogovor stekel, pač mu povej kaj slutiš in naj ti pojasni

kot praviš se o tem ne bo pogovoril in ti ne bo priznal, pol po tem takem tud ne prizna da ima težave, kar pa je v tem primeru najhujše, saj ne boš mogla kaj velik naredit, dokler sam ne bo spregledal kaj se dogaja

daj karte na mizo in mu povej kaj si o tem ti misliš in glede sina mal pršpani, pol boš pa vidla če se bo pripravljen s teboj pogovorit, skratka v pogovor ga prisili z dejanji.

srečnooooo

Bom poskušala se sama pogovoriti če se bo dalo čeprav že takoj vem, da bo zanikal. Po drugi strani pa si mislim, da je bolje, da ve- da jaz vem. Pa se bo počasi odprl.
Kar se pa otroka tiče bosta pa skupaj seveda v moji prisotnosti, kar pomislit ne smem kaj vse se bi lahko zgodilo v tem času pa je bil Bog na moji strani.
Ampak jaz kaznujem tudi otroka, če bi jim prepovedala stike na nek način še bolj njega ker ne bi vedel kaj se dogaja.

Sem skusala prebrat vse nasvete in tvoje odgovore nanje: ob vsem mi je slo skozi misli samo eno. Tvoj brat je navajen, da vse zmore, kuje se ga v nebo, od njega se veliko pricakuje, vedno vse uredi, kar ga prosite, je krasen brat, sin, stric...enostavno perfekten. In ker vemo, da nihce ni perfekten ves cas in ker padci bolijo, neuspehi nas pa prizadanejo iscemo vsako moznost, da bi bli spet na vrhuncu. Tvoj brat je izbral bliznjico s kokainom.

Jaz bi ti rekla takole: pogovorita se sama, ne vpletat nobene druge osebe, niti ne mame. Vzemi to kot pakt med bratom in sestro. Bodi jasna in direktna, povej mu da ves in ceprav se bo vse treslo v tebi, bodi mirna. Nobenega haloja, vitja rok pa hlipanja pa ne vem kaj. Ne zganjaj panike, bodi zelo racionala. In povej, da ga bos vedno mela rada, tud ce kdaj sfali ali mu kaj ne uspe. Da ne glede na vse ga imas se vedno rada samo popolnoma zaupat mu pa ne mores vec. Da te je vse skupaj prizadelo, ker si verjela, da sta si tako blizu, da si povesta vse in da nobena tezava ni prevelika, da se je s skupnimi mocmi ne bi dalo odpravit. Ampak da si pa tudi mama in da otroka ljubis se bolj kot brata. Torej, ce hoce da ti izbiras, mu kar povej, da bos zal morala izbrat otroka.

Ne vem koliko dalec bosta uspela s pogovorom prit, verjetno bos bolj ti govorila kot on, ne verjamem, da ti bo kar vse odgovore dal. Jaz bi mu pustila nekaj casa, nekaj prostora, pol bi pa pac pricakovala en feedback. Morda ga bo to mal streznilo, morda bo rabil se vecjo brco. Tezko bo, zelo zelo tezko. Si v nic kaj zavidljivi situaciji in obilo moci ti zelim. Pa kar pojamraj tukaj, ce ti je kaj lazje, ker to so res stvari, ki totalno custveno izcrpajo. Eni na koncu uspejo, eni ne. Ampak zaradi tistih, ki jim uspe, se splaca poskusit in tudi vztrajat.

tako prvi poskus je bil po pričakovanju neuspešen za pogovor. Ko sem mu povedala kaj sumim je bil v šoku prav napadalen ( kar mi je dalo vedeti, da je res). Rekel je da sem paranojična, da kako lahko sploh pomislim na kaj takega, da ga poznam in da on z drogo nima nič. Če bi se motila bi se on tej zgodbi smejal.
Končala sva tako, da sem mu povedala da mu ne zamerim toliko tega, da to počne ampak bolj to, da mi ni zaupal svojih težav.
Še to sem mu rekla, da ve kje sem će se želi pogovoriti. On pa je rekel, da je za njega ta zgodba končana, ker on ni narkoman in ni klošar.
V bistvu sedaj bom malo počakala potem grem pa v naslednjo akcijo - upam samo , da ni prepozno.
Ampak enostavno nisem zdržala, da se ne poskušam pogovoriti z njim. Ko sem mu pa rekla glede sina ga je pa totalno pokiralo, kako lahko kaj takega sploh rečem, ko pa vem, da je odkar je mali prišel na svet( čakal je pred bolnico) bil in meni in otroku vedno na razpolago. 
Prebrala sem ogromno koliko sem mogla v tem času in lahko se zgodi marsikaj celo do zastoja srca lahko pride.
Sem človek, ki sploh ne joče ničesar me ne more spravit iz tira ampak tole danes je pa tudi zame preveč boleče. Samo na to mislim, da se mu nebi kaj zgodilo.   

Gita,to je bilo tudi za pričakovat. Zavedaj se,da ta stvar njemu veliko pomeni,to je njegov svet,njegov otročiček,ki ga hoče skriti pred vsemi vami.
Tudi drugi in tretji in vsi nadaljni pogovori so lahko enaki. Lahko se zgodi,da se raje odpove tebi,kot drogi. Res je vse odvisno kako daleč je v tem in koliko sploh on razmišlja o tem,da bi nehal.
To niso lahke stvari,kot sem ti že povedala,stopaš na hudečevo težko pot. Ti priporočam,da se dobro psihično pripraviš,ker te bo uničilo.

Problem zna biti tudi v tem, da on morda v resnici ne verjame, da je odvisen od heroina. Kokaina. Karkoli že. In zdaj misli, da ga po krivem obtožuješ.

Nič se ne spoznam na droge, ampak gita, ne pusti se mu prepričati, da si paranoična ti. Da je problem v tebi. Predvsem pa skušaj preprečiti, da bi kdaj morala izbirati med sinom in bratom, ker potem bo fant ostal čisto sam.

Led si prebila in začela pogovor. Sedaj ve, da ti veš. sem prepričana, da se bo spomnil nate, ko bo spet imel pred sabo kokain. Mogoče pa vseeno ni tako daleč, da ne bi mogel nehat. niti ni nujno, da ga je začel uživat, ker bi imel težave, katerih ni zmogel. lahk da je porbal čist iz firbca. seveda je ugotovil da mu da energijo in nadaljeval. Ne vem..... Če bi bil, bi že vsi vedeli, vključno z mamo.

Verjamem da se počutiš grozno. sama imam sestro s katero sva zelo navezani in bi se ravno tako počutila, če bi ona posegla po čem takem. Kot sem napisala, mislim da ni tako daleč, da se mu ne bi moglo pomagat oz. da  ne bo trpel hude posledice.

Madela, kako se pa ti danes soočaš z življenjem? A se še vedno boriš? Upam, da si premagala željo po drogah

Hvala za vprašanje. Bilo je peklensko,ampak ponosno lahko povem,da sem ena izmed redkih,ki se več ne borim s tem in ne razmišljam vsak dan o drogah.
Sem pa in to kar nekaj let,zato pa pravim,da ni bližnjice!

Čestitam!!!! Res! Iz srca ti želim, da tako tudi ostane

Najbrž ni večje borbe v življenju, kot je odvisnost proti temu. iz OŠ se spomnim, ko nam je učiteljica prebrala japonski (če se ne motim) pregovor...najprej človek, jemlje drogo, potem droga jemlje drogo in na koncu droga jemlje človeka....nekaj takšnega...in to sem si znala predstvaljat z veliko grozo, da nisem niti poskusila. ostala sem samo pri čikih . Že tega se ne morem losat, kaj bi še le bilo, če bi vzela kaj močnejšega.

Čikov pa se še jaz ne morem losat
Pa more mi vsaj en užitek ostat,no

Sicer pa hvala za lepe želje. Meni je zelo pomagala družina,ampak najprej sem morala priznat sama sebi,potem pa še njim(sem sama povedala,kaj se dogaja) in se spomnim,da mi najprej niso niti verjeli

sama sigurno ne bosta ničesar rešila....se nekak ne da... vsak vleče na svoj mlin... in ti kot oseba, ki s tem nima izkušenj in ne veš kako je to, če si zadet, če si odvisen tega ne moreš razumeti. Glede na to, da sta iz Celja, bi bilo nekak bolje (sploh zanj), da se gre zdravit, iskat pomoč drugam. V Lj, na Zaloški ali kako se ji reče je CZOPD, pojdita h Kastelic Andreju. Ta je specialist, ful ga hvalijo.

pa še link: http://www.psih-klinika.si/index.php?id=167

Joj ves koliko poslovnezov se zadeva, da zdrzijo 12 urni delovnik in tegobe tega zivljenja. Ne bos mu mogla pomagat dokler on ne uvidi da ima problem. Ce minimalizira svoje tezave z drogo ga bos tezko pripravila za zdravljenje. Odvisni se mora sam odlocit za zdravljenje pa se takrat ni nujno da bo zdravljenje uspelo. Pogoste tezave, stresi iztirijo cloveka in ponovno poseze po prepovedanih substancah.  Tisti ki uspesno koncajo zdravljenje pa ponavadi zamenjajo zasvojenost z drogo z drugimi vrstami zasvojenosti. Postanejo zagovorniki  zdravega nacina zivljenja. Veliko se ukvarjajo z sportom ali z zdravo prehrano.

samo, da vam sporočim kako se zgodba nadaljuje. Danes me je sam poklical in sva se pogovarjala ene dve ure o vsem. Priznal mi je da to počne vendar da ni odvisen in, da to vzame samo tu in tam . Seveda pa, da tudi če tega nikdar več ne proba mu ne bo nič in ne bo pogrešal . Priznal mi je tudi kaj je vse jemal - in bilo je vsega razen kokaina. Danes nisem govorila jaz ampak je on.
Mislim, da sem dosegla danes že ogromno.
Seveda sva se dogovorila, da to ostane najina skrivnost in, da bo zaenkrat sam sebe poskusil, da do konca meseca niti enkrat več ne poskusil v primeru, da ga pa bo premagalo pride pa k meni. Torej sedaj on testira sam sebe. Zaenkrat mu bom zaupala, ker sem že sama presenečena, da sva sploh prišla tako daleč. No bom videli- vendar glede na vse kar sem slišala naju čaka še veliko dela , čeprav on trdi drugače ampak kot sem rekla za danes je dovolj, ker mislim, da sva naredila ogromen korak.

Lahko vama zazelim le veliko srece in strpnosti.