Ojla
in vse mamice!!!
Najprej vsem novim mamicam ČESTIITKEEE za
!!! Bravo, Amoss, Sky77, Žabica13!!!
Veliko srečnih, zadovoljnih, zdravih dni z vašimi dojenčki vam želim!!! Pa veliko prespanih noči in veliko mleka!!!
Joj, glih vidim, da je tudi Mayci mamica postala!!!!!!
ČEEESTIIITKEEEEE za punčko Izo!!!!
Moj Aljaž glih lepo pančka, zato lahko tudi kaj več napišem! Je priden fantek, ga res morem pohvalit!! Evo, že trkam, da se ne pofauša
No, še na hitro moja porodna zgodba....
Torej... 5.8. sem ob desetih še visela na RR, vmes me je pa vsake tolko malo špiknlo v križu in v spodnjem delu trebuha. Potem se le postala malo bolj pozorna na te znakce in sem začela gledati na uro. Ob enajstih ugotovih - za sigurno - da so to verjetno popadki (toda kakšni: lažni ali pravi??) na 10 minut! Pokličem svojega
v službo in mu povem kaj se dogaja. Rečem mu, da se še nič ne mudi, da morem itak še malo posravit, pa perilo prat dat, pa obesit en stroj, pa še lase si moram umiti! In da naj on kr dela do enih, potem se bova pa šla pokazat malo v P. Ves ta čas me je špikalo še vedno na 10 -12 minut, js sem vse še naredila kar sem si zadala, zaprla za vsak slučaj torbo za v P in ob dveh sva krenla proti P. Tam povem, da imam popadke na 10 minut, in sestra mi reče, da se naj oblečem v haljo... "Joj, ka si ti nor?! Pa js sem sam na CTG pršla, js bi šla še domov"
Itak se vse začnejo smejat, babca pa reče, da sta dve že rodili danes, in da sem jaz tretja. Popadki so se začeli pojavljati na krajši čas, ob štirih sem se šla še stuširat, 10 minut do pol petih sva prišla z
v porodno. Odprta sem bila 4 cm, mi dajo še umetne popadke. Babca je računala, da bom do desetih, enajstih rodila. Vendar pa se je pri meni vse pospešeno dogajalo. Popadki so bili vedno hujši, vendar nič groznega še. Ob petih sem bila odprta že 6 cm, predihavala sem popadke, ki so začeli vedno bolj boleti - kaj za blažitev bolečin nisem vzela oz. nisem zahtevala - ob 17.20 sem pogledala na uro in si mislila "kolk šeeee'", vmes me je babca peljala še na wc (joj, sploh ne vem zakaj??? ker me itak ni tiščalo na vodo), potem sem prišla nazaj v porodno, popadki so bili vedno bolj boooleeečiii, potem pa mi reče, naj se dam na drug bok. Ko sem se uspela obrnt na hrbet pa se je začelo... Pritiskat me je začelo vse dol, glavca je kr sama začela rint ven, babca kliče sestro, js pokrčim kolena, se napnem in prtisnem in ob 17.47 zagledam svojega najlepšega fanteka na svetu!!! Sestri ni uspelo priti v porodno tako hitro, zato je pa moj
vse pomagal - dodal babci ves pribor, prerezal popkovino
. Aljaža mi da na trebuh, potem je takoj zizal. Rezana nisem bila, sem samo malo počla, tako da sem dobila 2 majhna šivčka in bila sem preeesreeečnaaa! Moj mož je bil potem ves čas z nama, vse dokler naju niso prestavili v sobo. Moram pohvalit vse osebje v porodnišnici Brežice. Res so vsi prijazni - od zdravnikov do strežnic. Še isti večer sem se vstala in sama odšla na wc
- pri prvem porodu tega nisem mogla narediti še 2 dni!!! Zdaj se počutim, kot da nisem rodila - na to me spominja le naš srček, ki zahteva svoj čas in nego in pa moj nič več nosečniški trebuh!
PRESREČNA SEM!!!!
V ponedeljek sva prišla domov, kjer je Aljaža z veseljem pričakala starejša sestrica Vita, ki pa je vsa navdušena nad bratecom!!! Sicer imamo zvečer malo gužvo na postelji, ampak gre!
Vsem, ki boste še danes in v prihodnjih dneh potovale v Rim, želim čimlažji in čim hitrejši porod pa tudi hitro okrevanje!!!