1. Kar se tiče plače, imaš pogodbo o zaposlitvi, na njej mora biti napisana izhodiščna bruto plača. Manj kot to ti ne sme dat. Na to so obvezni še dodatke za del. dobo, popoldansko delo, praznike, nedelje...
Vse ostalo lahko "balina" kot mu paše. Torej npr. če imaš na pogodbi osnovno palčo minimalca, pa si imela potem 1/2 plače kao stimulacijo, ti bo stimulacijo z lahkoto vzel in boš pristala na minimalcu. Če pa imaš dovolj visoko osnovno plače, pa ti mora dat to pa pika.
2. Delovni čas. Res ne moreš v bistvu nič, ker zakonsko ni nič pametnega predpisanega.
Lahko se samo poskušaš pametno zmenit. Jaz bi najprej probala na lepo. Če ste štiri mamice in bi (najbrž) vse rade delale dopoldne, del. čas imate pa do 21.30, to seveda ne gre. No odvisno koliko vas je zaposlenih. Jaz bi predlagala, da pač vsaka en teden dela popoldne oz. en ali dva dni v tednu, pa se zadeva prerazporedi. Ker če se postaviš v vlogo šefa, ni tako enostavno.
3. Ste pa ženske same krive za take situacije. Dokler nimate otrok delate po 12 ur dnevno, kadarkoli in karkoli vam rečejo. Seveda se šefi na to hitro navadijo, vsaka, ki že ima otroka in bi rada delala "normalni del. čas", je pa za adijo. Ko dobite otroke, bi pa vse samo dopoldan, pa po 8 ur ipd.
Ne me narobe razumet. Ampak imela sem šefico, ki je delala dan in noč dokler ni imela otrok, niti pod razno ni bil sposobna razumet, da jaz z dvema majhnima nimam nobene želje cel dan v firmi viset. Ko je sama dobila otroka, je bila pa ta velika reva, ker ni mogla ob treh domov. Da ne rečem, da jo je na konc direktorica dobesedno v rit brcnila, ker ni bila več 100% na razpolago firmi. Pa da smo najebal itak že prej vsi, potem pa še bolj, ker ej prišla zopet nova šefica brez otrok vsa naspedirana. Jaz sem na koncu sama šla, ker v taki firmi delat ne moreš (kjer je cenjeno samo 100% predajanje firmi, za družinske vrednoste pa ni prostora).
< Sporočilo je popravil daša -- 29.12.2009 13:48:49 >
