moja mulčka so pestovali tisti znani, pri katerih se nista jokala, če sta jokala, sem ju prevzela jaz,...
če sta spala, pestovanja, seveda, ni bilo z nobene strani,...

Če ti ni, ga pač ne daj. Jst sem imela srečo, ker je moja pupsa veliko spala, pa tudi, kadar je bila pokonci se ni preveč marala nosit in stiskat.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Končno ena ki razume...da je dete staro 10 še tako majhno, tako nebogljeno in...ne vem, no...če primerjam živaski svet in nas ljudi...v bistvu so zakoni narave enaki vsem in mislim da ni opice, levinje...ki bi svojega novorejenga mladiča dala drugi samici.
Ja, odločila sem se da bo otroka smel pestovati tisti ki je že starš in razume kakšen zaklad, čudež...je otrok. 

Moji mami nisem prepovedala da ga ne sme pestovati, ampak je sama rekla da naj se najprej navadimo mi 3 eden na drugega, da za cartanje pri drugih bo še vedno dovolj časa.

Ja res je to moje prvo dete in glede na to da so me nenormalno izmučili pri porodu (bila 10 ur v porodni sobi potem pa še CR) sem mogoče še zaradi tega tako zaščitniška.

nisem brala vsega.
samo, ce dobis obiske takoj po porodu je tezko prepovedat crkljanje dojencka. nekdo bo sigurno uzaljen. prej uzaljen, ce  ne pustis da ga crkljajo, kot pa ce reces, da 1 mesec ne bos sprejemala obiskov.

Samo meni je pa totalno BV, da navalijo vsi možni prvi ali drugi teden po porodu. Malo prostora bi lahko dali vsaki novi mamico, no. In dojenčku. Ker res rabiš en čas, da padeš nazaj v ritem. Eni bolj drugi manj. Ampak... Neeeeee, navali na obiske.


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

ja, sj to sem hotla povedat....

ceprav....jst sem prisla v petek domov, v nedeljo pa sem imela ze polno bajto!

sam ok. sem se dobro pocutila in me ni motilo. ce mi ne bi pasalo, bi ze odklonila obiske...

< Sporočilo je popravil miska_mccute -- 1.1.2010 9:51:13 >

Pri nas so obe lahko vzeli v roke vsi, ki so hoteli. Pri mlajši je bilo celo tako, da so bili v porodnišnici n a praksi dijaki srednje zdravstvene in si jo je podajalo iz rok v roke po 10 dijakov hkrati. Že zmasirali so jo . Nadstandardne storitve .

Mogoče bi bilo bolje za oba, da obiske prestavite vsaj za kakšen mesec, da se ti odpočiješ in da otrok malo zraste. Če so vljudni, bodo razumeli. Tista prava utrujenost šele prihaja, tako da ti bo počitek prišel prav. Še bolj fajn je pa, če imaš take obiske, ki te pošljejo spat, medtem pa oni skuhajo kavico, preoblečejo malčka, zlikajo,...

Midva nisva imela navala obiskov, ker so vsi razumeli, da se moramo najprej mi navaditi en na drugega. Niso niti spraševali, so že kar sami rekli, da bodo prišli, ko bova midva rekla. Se mi je zdelo lepo.

Takoj po prihodu iz porodnišnice pa so bli najini starši na obisku.. Pred porodom sem še sama to tko organizirala, da sem rekla, da kar naj pridejo, da vidijo tamalo, ko bo še čist micena. No, nisem pričakovala, da me bodo hormoni malce zdelali.. In zato, ko so dejansko prišli že prvi dan in bli malo z nami, mi je blo psihično nekak zelo naporno. Pa sej so bli obzirni, niso si jo podajali kot kruh.. ampak meni je blo vseeno čudno. Komi sm čakala, da grejo. Kot da sm ljubosumna, zaščitniška.. ne vem... Kr jokalo se mi je. Prve dni sm bla čist čudna oz. samo mi trije smo si bli dovolj. Tko da jaz čist razumem to zaščitniškost na začetku. Sej pol to samo od sebe mine.... Obiski pa naj res pridejo takrat, ko si mamica in očka to želita oz. sta pripravljena nanje.

Sej če pogledamo čist tko... je lepše obiskom prit pogledat dojenčka, ki se že mal odziva, kot pa tistega nebogljenega piščančka prve dni, ko še niti učk nima prav odprtih.. še ves "zmečkan", koža se mu čisti.. tak mali pišek, nebogljeni .

Različni smo si, a ne? JAz sem tudi imela CR, bila totalno izmučena, pa še dvojčka . Ampak sem brez problema dovolila vsakomur, da že v porodnišnici popestuje naša dva štruklja. No, saj obiski so bili omejeni na moje straše in njegove starše, ampak pestovanje ni popolnoma nič takega, kar bi bilo za otroka tabu V porodnišnici gre otroček čez vsaj 10 rok, a ne? GA pestujejo sestre, babice in mogoče še kdo.... ZAkaj bi bilo doma drugače? Seveda se strinjam, da morjo bit zdravi, da ga ne prematavajo sem in tja itd..... Se pa ponavadi obiski vsaj v zzačetku branijo petovanja tko micenih štručk.

Glede obiskov - jaz sem bila ful vesela, da so prišli obiski takoj. Saj pravim, različni smo si.

Ne nisi preveč zaščitniška...otrok je tvoj oz.vajin in mislim da imaš vso pravico rečt komu ne, če ti tako paše...sploh pa se mi zdi prehitro za obiske (razen babi,dedi) in vlačenje po rokah za novorojenčka....če ne druga, že zaradi teh bolezni ko so zdaj...

Najprej sploh ne razumem zakaj 10 dni po rojstvu otroka, pa še celo po CR in sredi zime, ko mrgoli virusnih in bakterijskih okužb sploh sprejemaš obiske.
Glede pestovanja otroke. Enostavno obiskom povej, da zaenkrat pestujeta otroka le ti in mož in da je enostavno še premajhen, da bi si ga podajali.

Levinje so znan primer, da vzgajajo mladice skupaj in celo "sestre" in "tete" posvojijo mladice druge samice in jih vzgajajo kot svoje. Sloni so tudi znan primer, kjer vse samice skrbijo za novorojencka...tak da tvoja teorija je mal tko tko...

Mas vso pravico, da dovolis pestovanje svojega otroka samo tistim, ki so sami starsi, ampak me je pa tole zelo zabolelo in sem vesela, da moji prijatelji ne delijo tvojega mnenja. Verjemi, celo sprasujejo me za nasvete, pa sama se nimam otrok.Sem pa popolnoma prepricana, da se za to, da se zavedas kaksen zaklad je otrok, ni nujno treba biti stars. Imas starse, ki se tega ne zavedajo a ne? In imas ljudi, ki niso se starsi pa se tega zavedajo brez problema. Verjamem, da si pod vplivom custev in porodne izkusnje ter da bos s casoma gledala drugace.

Kar se pa samih obiskov tice: sama ves, ali si jih tako kmalu po porodu zelis ali ne. Zase vem, da pridem pogledat novorojencka, ce me starsi zelijo in nazadje sem videla 9 dni staro malcico. Nisem se je dotikala in zelela pestovat, ker se mi je zdelo, da se se mami in oci potrebujeta navadit na novega clana.Danes ima princeska 4 mesece in mami mi jo z velikim veseljem da pestovat in nosit, da si sama malo odpocije . Zadovoljni smo pa vsi. Torej, ce so obiski obzirni tudi sami ne bodo lezli v otrocka.

[/quote]


Ja, odločila sem se da bo otroka smel pestovati tisti ki je že starš in razume kakšen zaklad, čudež...je otrok.

[/quote]

Tole pa meni ni ravno ok. Razumem da si utrujena in si želiš počitka in vrjamem da ne želiš da vsi vlačijo po rokah dojenčka. Tudi jaz grem na obisk čez kakšne tri mesce zaradi obzirnosti do mlade družinice. Ampak nekateri ne morejo imeti otrok in še niso starši ampak se po moje zelo dobro zavedajo kakšen čudež je imeti otroka in bi jih verjetno zelo zabolelo da bi jim nekdo rekel ti pa mojega otroka ne boš pestoval, ker še nisi starš Pa brez zamere

< Sporočilo je popravil *Pija -- 1.1.2010 15:09:02 >

No tkole, otroka bi načeloma dala pestovat vsakemu, za katerega menim, da je dovolj odgovoren. Absolutno pa nebi 10 dan sprejela nobenega obiska (izjema stari strarši).
Ko sem prvič rodila sem vsem jasno povedala da en mesec ne sprejemam obiskov, pa ni blo nobene zamere...

Ne gre mi pravilno citirit se opravičujem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moj je bil rojen konec novembra, torej čas raznih viroz in podobne nadloge. Jasno sva povedala, da obiskov do nadaljnega ne sprejemamo. Res je, da je bil rojen mesec in pol prezgodaj, ampak tudi če bi bil rojen ob roku, bi ravnala enako. Prišli so le moji starši in pa tašča in tast. Obvezno je bilo umivanje rok, če pa je bil kdo od njih samo malo nahoden, pa je bil hvala bogu sam od sebe toliko pameten, da je ostal doma.

Ne razumem, zakaj je treba takoj po rojstvu imeti en kup obiskov? Sploh pa ne razumem tistih, ki že v porodnišnico pridejo malo manj kot v celih hordah naenkrat. Nekateri res nimajo nobenega občutka za nič. Meni je bil v prvi vrsti pomemben moj otrok in njegovo zdravje. Poleg tega se moraš tudi spočiti od poroda, nekatere pač več, druge manj, poleg tega pa so prvi dnevi namenjeni temu, da se novonastala družinica spozna, sploh pa če je to prvi otrok, ko si še ves nesiguren in nebogljen bolj, kot novorojenček.Vsaj pri meni je bilo tako. Moje mnenje je bilo, da če pa komu kaj ni všeč, mi pa lahko zameri, tudi če je to lastna žlahta. Saj je še dovolj časa, da se dojenčka vsi napestujejo.

Sploh ne pretiravaš, jaz te čist razumem. Pri nas so bili prvi obiski samo moji starši in tašča. Vsi ostali so prišli šele po 1 mesecu. Briga me, če so bili užaljeni, njihov problem. Poleg tega tudi po enem mesecu, celo po dveh mesecih, nikomur nisem dajala hčerke v roke. Če je pa kdo vprašal če jo lahko malo prime, si je najprej temeljito umil roke. Itak pa dostkrat pride tako, da jo marsikdo sploh noče prijet, ker se bojijo (tisti ki še nimajo svojih otrok). 

Ma a veš, ljudje smo različni. Meni je ful pasalo imet obiske. Vsakemu bi pokazala svojega otroka, tako sem bila ponosna, navdušena in oh in sploh. Pa kako sem čakala obiske v porodnišnici, kar jokala sem od hudega, ko bližnjih ni bilo čist prec. Res smo različni.

Pa pri tej zgodbi v bistvu sploh ne gre za to, ali si družaben ali ne, oz. ne gre se za navadit en na drugega in mir imet (kar je čist ok in fajn razlog in razumljiv in za spoštovat brez nadaljnega), niti za zaščitit otroka pred okužbami (kar je lahko tudi čist ok razlog, dokler ne pretiravaš pri tem, pa ga še pri treh letih nikamor ne pelješ v družbo, da se ne bo kaj nalezel),  ampak gre tukaj za vprašanje - ali sploh komu dovolit otroka držat, božat - ker to je zgleda nekaj, kar avtorica ne mara, kakor razumem. Vzrok je za moje pojme malo čuden. Al sem pa jaz čudna, ker nisem overprotective človek.

odgovor si napisala v prvem odstavku, a ne

Moji (mož, mama, tast, tašča) so že prvi dan v bolnišnici pestovali dojenčka. Se mi je zdelo čisto normalno, da bližnji vzamejo otroka v roke. Seveda so si jih prej umili  .

Kar se tiče tega, koliko so ti všeč obiski ja, kar se tiče pa tega, a hočeš komu pustit otroka v roke, ali ne, pa nikakor ni v prvem odstavku napisanega nič. S tem nima niti minimalne veze. Ima pa veze s ta zadnjim stavkom, to pa ja. Samo če bi bila sama taka, da ljudem ne bi puščala svobode, bi jih morala posedovat, bi se temeljito zamislila, kaj me v to sili, nikakor se ne bi zgovarjala na to, da smo pač različni in vztrajala pri tem ker je kao to ok, saj smo različni. NI ok če pretiravaš v posedovanju drugega človeka, pa čeprav gre za tvojega lastnega otroka. V posedovanju smo različni samo toliko, kot imamo radi sebe. Bolj se maramo, manj posedujemo in obratno.

četudi smo si različni, kot pravi gina, pa pretiravat vseeno ni treba...

mislim....da ga ne daš svoji materi je pa meni že višek....

jaz sem prav uživala, ko so prišli starši ali moževi....da sem ga malce "oddala"  če mu ne bi pasalo, bi se itak zbunil....brez skrbi...

sicer pa mi razen enih, nismo imeli nevljudnih in nadležnih obiskov

in še to sem pozabila napisati: otrok je užival, jaz pa še 3x bolj, ko sem gledala, kako ga z ljubeznijo pestujejo in stiskajo

< Sporočilo je popravil rija -- 1.1.2010 22:44:31 >

_____________________________

...vox populi...