itak...

en se je šel hladit, druga dva pa sta jokala, se objemala in opravičevala

pa moža sta se tudi najverjetneje od ponosa kar objemala

< Sporočilo je popravil rija -- 23.1.2010 23:31:04 >

_____________________________

...vox populi...

živ.

čili: kaj konkretnega ti svetovat ne morem.sami imamo sedaj 3 letnika,ki je pravo nasprotje tvoje mirne punčke.
vzgoja takih otrok zahteva veliko truda,discipline,nepopuščanja,prenašanja otrokove trme,njegove preveč-samozavesti,potrjevanja ,.....ni lahko.
in tudi ni me sram priznati,da tudi moj zamahne proti meni,drugim in včasih mi vsega ne uspe preprečit.žal.se pa močno borimo proti temu in nam krasno uspeva.
drugače da ne bo pomote ne zgleda kot vaš Sosedov Tinček,je prijetna oseba,polna lepih čustev,brihtna buča,prijateljčki ga imajo radi,kljub njegovi trmi(ki mi jo je pokazal že pri 4 mesecih),ki sedaj dosega višek.tako da imamo doma 5,6 letnika. v vrtcu je super,imajo ga radi,ne nagaja,se postavi zase.
ampak doma pa zahteva ogromno truda in doslednosti,reda.

nisem dobro razumela,ampak baje ima ta tvoja kolegica še enega.to da ga bi vrgel v smeti je tipično za otroka ki išče pozornost staršev in drugih.in naj se ti ne zdi grozno,obupno,meni se zdi da otrok kliče  po bližini,toplini.
nevem ne poznam situacije,lahko ti napišem cel psihološki roman.
svetujem ti da ji ne stojiš vedno za ritjo-razen ko gre za varnost(cesta,da ne bi kam padla,ostri predmeti,...)
da ne pretiravaš v vsem kar se ji lahko zgodi,da nisi panik ko kam prleti in dobi buško.in pusti jo naj čim več stvari vse sama sproba)tudi strišt s škarjami v tvoji prisotnosti,okoli 2,5 let ).
itak je pa jasno da 1,5 letniki in 2,5 letniki redko gredo skupaj.isploh sami.ker je ful razlike v razvoju. od njih ni pričakovati da se bota mirno igrala.skupno igranje se pojavi pa malo kasneje.

Sicer nisem brala vseh postov, ampak, red in disciplina mora bit. pa ni važno a smo doma al smo pri prijatlci, pa ni važno a je moj otrok al je njen.
če nekaj ni okej, če se nekaj ne dela, se pač ne dela in jaz otroka na to opozorim.

Sploh pa, če je prava prijateljica, se lahko mirno pomenita in mogoče celo posvetujeta kaj naredit ko med otroci pride do konflikta. Pač najdeta neko vmesno pot med vajinimi mišljenji in razmišljanji o ukrepih.

Se pač ne obiskujte, zakaj bi mogla tvoja trpet udarce in ne vem še kaj. Če je njegovi mami vseeno kaj njen otrok počne pol vsaj ti svojo zaščiti. Ji bo že kliknilo. Če ne ji pa povej zakaj nočeš več njenih obiskov.

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Naja78, sej je res, kar si napisala. Men je vse to čist jasno. Moti me sam to, k mam ves čas občutek, da se mi kolegica v obraz reži, ker je pač trenutno njen mali tisti, ki tala batine. Veš po drugi strani pa poslušam njene pritožbe, čez ene tretje prijatelje, češ kak je njihov ta mali. Da skoz njene tepe in da ne misli več k njim na obisk hodit. Ne vem no. Če bi se bolje poznali (tole par besed po forumu pač ni dovolj), bi vedeli, da nisem taka, da bi skoz histerično letala za otroci in vpila česa vse ne smejo, ker sem mnenja, da če vse prepoveš, postane vse dovoljeno (skrajno gledano). In tut prijateljice ne mislim kr skenslat (dostikrat se je že izkazala, kot frendica). Sam sem pa 100% ziher, da se bova okrog tegale še večkrat kej spičle.

Aja, pa še eno vprašanje: kaj rečete svojim otrokom, če udarijo nazaj. Torej, kadar se
branijo. Me tut zanimajo mnenja.

Samo za dodatek, zadnjič je en 16mesečnik tepel vse ostale starejše otroke in pride en angleško govoreči otrok (okrog tri leta je imel) pa mu zabrusi: don't you touch me. jaz sem se prav fajn nasmejala.

drugače pa, družim se s prijatelji, kjer po potrebi oboji krotimo naše mulčke.

Prijateljica ima hči 3 tedne starejšo od moje, pa je precej drugačnega obnašanja(zdej jo je že minilo pri 2,5)bila kot moja, tudi v vtrcu je tepla in grizla, pač če prijateljica ni odreagirala sem odreagirala jaz in rekla da ne pustim, da mojo tepe,brca, grize, udari, vleče....., pa sej smo prijatelji, se mi ni zdelo kaj takega, da sem se jaz vtaknila, če se ona ni, zdej se pa že lepo igrata skupaj, sta pa dolgo rabili da jima je uspelo.

_____________________________

Atijeva gosenica in mamin sonček je naša Tinka, zdej pa imava še malega princa Ožbeja.

Zaenkrat še nisem spoznala mame, ki ne bi reagirala na otrokovo neprimerno obnašanje.

Otroci danes več nimajo možnosti se med sabo zmenit sami, ker vedno posredujemo starši.

Sama ne posredujem, če vidim da je vse del igre. Če pa čutim, da je otrok ogrožen oziroma dela škodo pa povem. In to jasno in glasno. Zaenkrat mi še nihče ni zameril.

< Sporočilo je popravil **Tinkara78** -- 26.1.2010 9:12:13 >