nojči, na tvojem mestu bi verjetno crknila od strahu! Hvala bogu, da se je zate in tvojega otročka vse tako krasno izteklo.

Rija, točno tako. Kar stiskalo me je v grlu in pri srcu. Najhuje mi je bilo, ko so mi razni pametnjakoviči govorili, pa saj imaš doma že dva zdrava otroka, take da ne bo tako grozno, če tega ne boš obdržala. Mislim haloooo??!! Pa izjava prijateljice-svojim dvem otrokom pa res ne moreš naredit tega, da jima rodiš prizadetega bratca! Prikrajšana bosta za tvojo ljubezen in tvoj čas. To me je tako žgalo, da sem mislila, da bom kar umrla. Jaz sem na stvar gledala drugače. Če bi bilo s srčkom kaj narobe, bi imela prva dva otroka možnost, da zrasteta v še boljši osebi. Navadila bi se na drugačnost, navadila bi se pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo in nedvomno bi ga imela vseeno neskončno rada. Nas čas bi bil še bolj kvaliteten in mislim da bi nas to lahko ednino še bolj združilo in povezalo.
Res ne razumem takšnega razmišljanja. Sicer pa se človek resnično ne more postavit v tvojo kožo pri čem takem. To lehko razume le tisti, ki to resnično doživlja.
Joj, sem se razpisala, ampak vse to je še tako živo v mojem srcu. Še sedaj se včasih vsa prestrašena zbudim in ga gledam in božam in ljubčkam vsa srečna, da je živ, da je zdrav, da je z nami! Naš mali zlati fantek:angel:
Pozdravčke, Nojči:sloncek: