emma, super za brcike. Jaz sem prav vesela vsake brcike. K zdravniku nisem šla, sva klicala enega po telefonu in so rekli, da nosečnicam ne dajo antibiotikov. Pri nas sem jemala Primotren in še en kup antibiotikov. Imam težave že celo življenje. Meni ni težko trpeti bolečin, če le ne škoduje mojem malčku.
Sprejeli so me super, vsak me je zelo vesel. Sploh, ko moj dragi poleg mene predstavi še moj trebušček:). Vsa družina me ima rada, tako da tu res ni problemov.
Torej, kako je tu... Vsi delajo do šestih popoldne, potem pa grejo ven, na ulice, plešejo, pijejo, pojejo. Prav zanimivo. V barih je zelo maloprostora med mizami, a vsi plešejo, na pol kvadratnega metra, a ni pomembno. Še enkrat sem ugotovila, kako pomembno je, da sprejmeš vse, kar ti ponudijo, drugače so užaljeni. Sva nakupovala z njegovim bratrancem. Potem smo šli k njemu na kosilo. Po poti se je ustavil in ponudil, da nam kupi prečen krompirček. Seveda sem se zahvalila in rekla ne, ker bomo zdaj jedli. Pri njemu doma mi je ponudil mandarino in jaz spet, da ne, ker bomo zdaj jedli. Čez 5 minut še liziko in jaz spe ne. Ojoj, je bil užaljen! Po kosilu sem sprejela liziko in je bil presrečen. Sta me oba z dragim opozorila, da decembra, ko gremo na sever Kolumbije obiskat njuno družino, ne bom smela reči ne, drugače me ne bodo sprejeli. Da so zelo tradicionalni in to zelo zamerijo.
Preurejava kuhinjo. Nima niti okna niti nape. Ko se kuha, ne morem dihati. Zdaj sva pa kupila napo in komaj čakava, da jo namontirava! Pa kako cunje sušijo! Vse na obešalnikih obešenih po celem stanovanju. Če ni prostora, obesijo še zunaj, recimo brisače položijo kar čez kolo ali motor. Če imajo dostop, pa perilo kar na strešnike na strehi položijo
.