Starševske skrbi
Smrt v zibki se pravilno imenuje sindrom nenadne smrti dojenčka, Starša položita povsem zdravega dojenčka v zibko, najdeta pa ga mrtvega, Ko se to zgodi, je za starša zelo hudo, Mnogi se še dolgo spopadajo z obupno žalostjo, občutkom izgube in krivde, čeprav niso prav nič krivi za nesrečni dogodek. Nič čudnega, da toliko mladih stašev še posebno mater, pretirano skrbno nadzoruje spanec in dihanje svojih dojenčkov. Zakaj se zgodi smrt v zibki?
Ne vemo še vsega
Kljub vsem naporom klasična medicina žal še ni uspela dognati razloga za nesrečni dogodek. Ker se smrt v zibki pojavi med spanjem, ga obravnavamo kot motnjo spanja. Dojenček je bil najverjetneje nesposoben uravnavati svoje dihanje med spanjem, oziroma se ni bil zmožen prebuditi v trenutku, ko je nastopila dihaIna težava, Kako pa je povezano dihanje in smrt v zibki? Poglejmo normalni vzorec dihanja dojenčka, ki spi.
Občasna prekinitev dihanja je
pri dojenčku normalna, a včasih
je prekinitev dihanja predolga,
varnostni mehanizem pa zataji,
Takrat raven kisika v krvi nevarno
pade, srčni utrip se kritično zmanjša,
Nastopi smrt.
Dihanje med spanjem
Telo mora vzdrževati pravilno razmerje kisika in ogljikovega dioksida,v krvi, za kar poskrbijo kemoreceptorjiob glavnih žilah. Pravilni potek dihanja je v spanju še posebej odvisen od delovanja teh drobnih celic,V prvih mesecih življenja otrokovdihalni sistem še ni razvit v popolnosti, Če bi opazovali spečega dojenčka, bi hitro ugotovili, da nima pravilnega ritma dihanja, Občasno preneha dihati, celo za deset__ do petnajst sekund, nato pa nadaljuje brez večjih težav, Ta pojav imenujemo periodično dihanje in je za dojenčka normalen, Močneje je opazen v prvih mesecih, nato pa z dozorevanjem otroka postopoma izzveni. Obdobje, ko otrok preneha dihati, se imenuje apnea, Včasih je dolgo celo več kot dvajset__ sekund in takrat se srčni utrip zmanjša tudi za več kot 20%, Telo se odzove na prekinitve dihanja tako, da sproži obrambni mehanizem, ki dojenčku povrne dihanje, Neredko se zgodi, da se dojenček ob tem tudi prebudi. Včasih je prekinitev dihanja predolga, varnostni mehanizem pa zataji. Takrat raven kisika v krvi nevarno pade, srčni utrip se kritično zmanjša, otrok pa postane bled ali moder in mlahav.
V tem primeru je potrebno ukrepati, včasih je dovolj že dotik, včasih je potrebno dojenčka prebuditi, zgodi pa se tudi, da je potrebno oživljanje dojenčka z umetnim dihanjem. Če smo pravočasni, je dojenček rešen.
Pri otrocih s povečanim
tveganjem sindroma nenadne smrti
se zaradi polnega dojenja in zaradi
spanja v skupni postelji bistveno
zmanjša možnost tragičnega dogodka.
Kdaj je nevarnost največja!
Največ dojenčkov podleže smrti v zibki v starosti približno treh mesecev. To je obdobje, ko začnejo dojenčki spati daljša obdobja. V času globljega spanca so dojenčki manj dojemljivi za alarm padca količine kisika v krvi. Raziskava vzorca spanja otrok, ki so za las ušli smrti, je pokazala, da običajno spijo daljša obdobja in da se ponoči ne prebujajo pogosto. Normalno je, da dojenčki v prvih mesecih v spanju pogosto prehajajo iz globokega spanca v plitkejši, aktivnejši REM spanec in nazaj, To je njihov obrambni mehanizem, saj plitek spanec vzpodbuja dihanje in srčni utrip, in je še posebej pomemben pri otrocih, ki imajo manj učinkovit mehanizem za obnoitev dihanja. Otroci, ki se s težavo prebujajo, so bolj izpostavljeni možnosti smrti v zibki kot tisti, ki starše ponoči pogosteje motijo med spanjem. Prekinitve dihanja so najbolj verjetne med eno in šesto uro zjutraj. Obdobje, ko je tveganje največje, sovpada z obdobjem, ko dojenčki bistveno zmanjšajo obdobja plitkega spanca, kar se zgodi približno med drugim in tretjim mesecem starosti. Ko dopolnijo šest mesecev, je dihaIni mehanizem že veliko bolj zrel in možnost za smrt v zibki občutno upade. Dojenčki torej niso pripravljeni na celonočno spanje, dokler njihovo telo ne dozori toliko, da so daljša obdobja spanja dovolj varna.
Največ dojenčkov podleže
smrti v zibki v starosti približno
treh mesecev, Prekinitev dihanja
je najbolj verjetna med eno in
šesto uro zjutraj.
Kaj pomaga!
• Dojenje. Raziskave potrjujejo, da je med otroki, ki so umrli nenadne smrti, dva do trikrat več nedojenih otrok. To lahko razložimo z več vzroki. Dojenje ščiti otroke pred respiratornimi in gastrointestina1nimi infekcijami, ki povečujejo tveganje za smrt v zibki. Materino mleko pospešuje razvoj centralnega živčnega sistema, kar pomeni, da bolje razviti možgani bolje uravnavajo dojenčkovo dihanje, Dojeni otroci spijo tišje in mirneje in ne nazadnje, veliko jih spi skupaj z materami, kar pomeni, da je okrog njih več dejavnikov, ki jih lahko predramijo, ko nastopi prekinitev dihanja.
Otroci, ki se s težavo
prebujajo, so bolj izpostavljeni
možnosti smrti zibki kot tisti,
ki starše ponoči pogosteje
motijo med spanjem.
• Skupna postelja. Dojenček veliko mirneje diha in veliko bolj spokojno spi, kadar čuti, da je ob njem mama. Tako njemu ni potrebno jokati in se popolnoma predramiti, podoji se napol v spanju in sploh ne ve, kdaj je zaspal nazaj. Raziskave so pokazale skupno prebujanje dojenčkov in mamic, ki si delijo posteljo. Ko se eden od njiju premakne, zakašlja ali globlje zadiha, stori podobno tudi drugi. Običajno sta mama in otrok v enakem stadiju spanca, torej globokem, brez sanj, ali plitkejšem, aktivnem, v katerem sanjamo. Število smrti v zibki je tri do štirikrat večje v deželah, kjer skupno spanje ni razširjeno in je celo znak napačne vzgoje in razvajanja.
< Sporočilo je popravil simonmojca -- 21.8.2010 19:24:36 >