že greeeeem.

_____________________________

Jst.

eh, jbg, morm makaronflajš skup dat, če ne bo kriza. Učenje pa... pregledala sem literaturo, izločila nepomembne zadeve, po kosilu pa gasa. Čeprav bi šla raje ven, na sončka.

_____________________________

Jst.

Eh, malo zdrži, no...Pomlad bo še dolga! Te bo počakala. Jaz tud, ko se dobiva na naslednjem metlarskem "giru"

Se na hitrco še tukaj javim...torej, sem na smučanju, vreme je čudovito, jaz imam pa angino in že vse dni odkar smo prišli ležim v postelji. Najprej sem mislila, da je samo kakšna viroza, ampak ko po treh dneh ni bilo bolje, sem se danes spravila do zdravnika, mi je vzela kri in vse in potrdila kr precej močno angino. Vem samo, da imam eno vrednost na krvi (pa ne vem katero, mislim pa da sedimentacijo), ki bi lahko bila maksimalno 5 povečano na 93!!! Skratka smučanje lahko pozabim, če bo vse po sreči, upam, da bom četrtek ali petek toliko boljše, da bom lahko vsaj šla gor na vrh malo v razgledu uživat.

Uživajte še naprej in lepo čvekajte...

Arwenko, ne morem verjet! Ke smola!!! Daj, če gre vsaj počivaj! Pa pozdravi se. Pika poko ti pošiljam v luknji od ementalerja!

Mislim da je ura prava za tale komad...

http://www.youtube.com/watch?v=44Umae0DEts


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Mjaw

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Dobro jutro.

Včerajšnji dan je bil pa tako poln vtisov, da enostavno nisem imela časa priti do računalnika...

Iz meglene in skorajda deževne jutranje Ljubljane sem odšla v volneni jopi, z jakno čez in z dežnikom (za vsak primer, če bi na Gorenjskem pa dejansko deževalo). Ampak že ob 10-ih dopoldan je v Radovljici tako sijalo sonce, da sta jakna in dežnik ostala v avtu, meni je bila pa še jopa odveč.

"Podkupnino" za občinsko uradnico sem kupila kar v Radovljici - steklenica vina, bonbonjera, kava in vrtnica, vse skupaj v lepi, zlati vrečki. Za prvič je dovolj, I guess. In gospa na UE me je lepo presenetila - dala mi je podatke (imena, priimka, rojstna datuma, rojstna kraja) staršev mojega dedka ter kraj smrti mojega dedka. Istočasno pa me je tudi šokirala. To, da je bil moj dedek ob svoji smrti vdovec, sem vedela, ampak moral bi biti vdovec po Mariji (moji babici), ne pa po neki Ani! V družinskem drevesu, ki ga imam, ni nobene Ane! Očitno se je po babičini smrti še enkrat poročil in očitno je tudi njegova druga žena umrla pred njim. In tako sem dobila še dodatno delo - ugotoviti, kdo je bila ta Ana in ali sta imela kaj otrok.

Prav tako mi je iz CRP dala podatek, da je bila posvojitev moje mame nepopolna, kar po starih jugoslovanskih zakonih pomeni, da je imela moja mama pravico dedovati tako po svojih bioloških, kakor tudi po krušnih starših. Po krušnih starših je dedovala (se spomnim), po bioloških pa ni. Če bi, bi mi to zagotovo povedala, ko je bila še živa. Zakon o dedovanju pa pravi, da (skrajšanjo in poenostavljeno) če ne deduje otrok, deduje vnuk. Kar pomeni - če ni dedovala moja mama, dedujem jaz. In da bi ugotovila, kaj, kdaj in kdo je dedoval po mojem dedku in moji babici, me je napotila v Radovljico na sodišče po Sklep o dedovanju. Da vidimo ta čudež ob prvi priliki.

Iz Radovljice pa na Bled, na Krajevni urad. Izven uradnih ur, seveda - spet. Prijazna gospodična na sprejemni recepciji. Takorekoč točno mi je razložila, kje naj bi stal ostanek hišice mojega strica. Meni podatek "poleg hiše Justin raj" ni povedal nič, nakar mi reče "poleg Koširjeve vile". Jaz pa, flegma:"Kdo je pa Košir?" "Ja, Jure Košir, a ne?!" Ja ravno nanj sem mislila včeraj, japajade. Pojma nimam, kakšno vilo naj bi imel on, ampak OK - bomo zdaj videli. Gospodična je še rekla, da naj s svojim brskanjem malce pospešim, ker bo ob 12:30 menda predsednik Turk pri Regatnem centru (na Krajevnem uradu sva se menda zgrešila za slabe pol ure - jao, kakšen dan jaz najdem za raziskovanje).

Colt je potrpežljivo čakal v avtu, ko sem jaz skakala naokrog. Naredila sva cel krog okrog Blejskega jezera - za popi*dit lepi konci. Ko sva se peljala mimo hotela Triglav, pa - preblisk! Jaz sem ta hotel že nekje videla! Po nekajsekundnem razmišljanju mi je kapnilo. Na tistem koncu (poleg železniške postaje) nisem bila nikoli v zadnjih 25-ih letih. Vedno sem hodila samo ob jezeru, okrog kremšnit in v Casino, torej je samo ena možnost. V tem hotelu sva spali jaz in moja mama, ko sva šli z njenim drugim možem na Bled na obisk k temu stricu, katerega hišo sem iskala!

Bom nadaljevala v naslednjem postu, da mi tukaj (zaradi dolžine) ne napiše ERROR...

Parkirala sva pri Regatnem centru in jaz sem flegma stopila do dveh starejših gospodov, ki sta klepetala na sončku ter ju vprašala, če mora vesta, kje je "hiša Justin raj", pa mi eden od njiju pravi:"Vanjo gledate". Ja kje, mater?! In mi pokaže gromozansko (za moje pojme) rumeno VILO (ne hišo!) točno nad Regatnim centrom! Mene je skoraj kap. Pa to ni HIŠA, no! Okrog nje toliko (ograjene, seveda) zemlje, da so se mi kar dolarski znaki začeli vrteti pred očmi. "Koga pa iščete v tej hiši?" me vpraša gospod. "Uf, hm, am... pokojnika." Debelo me pogleda, nakar mu povem, da ne iščem nobene osebe, temveč bi rada slikala kraj, kjer je živel moj stric. "Kdo pa je bil Vaš stric?" "Florijan Peternel," sem rekla. "A Feri?" Ja, f*ck, no, a ga je cel Bled poznal al'' kaj?

Izvem, da je moj stric rad malce bolj pregloboko pogledal v kozarec, da je, kljub temu, da sam ni bil brezdomec, rad popival z blejskimi klošarji in vaškimi pijančki v lokalu "Šmon" nekje pod gradom in da ob smrti ni imel ničesar. OK, Kerensa, poslovi se od vile na Bledu. S Coltom poskušava najti dostop do vile s spodnje strani. Optimista. Več metrov visoka ograja, vrata zaklenjena. Naredim nekaj fotografij. Gospod pove, da je dostop z avtomobilom z zgoranje strani, ampak da je novi lastnik te vile Florijanovo hišico, ki je stala na tej parceli, podrl. Menda je ostala samo še klet. Nazaj v avto in cel krog, da prideva na vrh. Nekaj fotografij, zoom seveda, za dostop sva se pa lahko obrisala pod nosom. Pričakala so naju nekaj metrov visoka, črna, kovinska vrata, zvonec brez priimka na domofonu in KAMERA, uperjena v naju! Na sosednji parceli pa res velika, bela, steklena vila od Koširja. Samo obrnila sva se lahko in šla. In preklinjala, od kod nekaterim takšni milijoni eurov.

Počitek in debata v slaščičarni hotela Sava. Colt pivo, jaz Coca Colo. Pa štiri kremšnite za domov, seveda - brez tega ne gre. Ko sem dobila račun, me je skoraj kap! Očitno v ceno pijače vštejejo še pogled na jezero! Zunaj pa 18 stopinj - jaz sem se že kuhala. Ura pa skoraj 13:00. Colt se nameni proti Jesenicam, mene pa odloži v Žirovnici na avtobusni postaji (ki je poleg železniške). Odpelje se, jaz pa pogledam vozni red. EDINI avtobus za v Ljubljano gre 1x dnevno in to ob 5:58 zjutraj! U, je*enti, kako potem šele vozi vlak?! Hvala Bogu za kolega taxista, ki je v pol ure prišel pome, drugače bi jaz prespala v Žirovnici (pojma nimam, kje sem dejansko sploh bila).

Doma pa Internet in akcija. Kdo je lastnik Justinega raja? Hitro ga najdem, poleg njega pa tudi zanimiv podatek - da je do nekaterih parcel na Bledu in v Bohinju prišel na menda nezakonit način. Dolarski znaki so se mi spet začeli vrteti pred očmi. Zdaj moram torej ugotoviti, ali je bil moj stric lastnik te parcele in kako je do nje prišel sedajšnji lastnik, LJUBLJANČAN, ki ima eno enoto svojega podjetja nasproti mene, v BTC-ju. Zna biti, da dobi moj obisk. Hudič, kakršen sem in kakor znam iti z glavo skozi zid, bom že izvohala tole. Porkaduš - vila s parcelo je ocenjena na 5 milijonov €!

Danes ne grem na Gorenjsko, čeprav sem mislila iti. Moram posodobiti družinsko drevo, napisati e-maile v Radovljico, na Bled, na Jesenice in v Sarajevo, odpeljati go. Pes k zobozdravniku (sem prestavila iz prejšnjega tedna), poslati Pubertetnika na nogometno tekmo in, kar je najpomembneje, najti povezavo med mano in temi petimi milijoni eurov!

Dobro jutro

joj Kerensa tole pa je zanimivo branje - komaj čakam na nadaljevanje. No upam, da ti uspe najti poveavo med tabo in tistimi 5 miljoni.
Ja bi šla do tistega stričeka v Btc mu je dejala da naj mi izplača nekaj sto tisoč evrov in, da sem pripravljena zadevo pustiti na miru

Arwenko - ja smola no - tako si se veselila smučanja zdaj pa takole upam, da boš čimprej bolje in, da si upomoreš

Kerensa, se pridružujem Giti; res zanimivo branje. Si en mali detektivček , pa še pišeš ful dobro! Ja nič, kar veselo naprej, te bom z veseljem brala. Pa upam, da ti pade kak everček v žep. Ali dva, ali več (da ne bom požrešna...)

Kerensa, pojma nimam zakaj, ampak ti tak privoščim, da uresničiš svojo veliko željo po tem, da vidiš od "kod si" (oz. čigava)! Si tip človeka (ženske ), ki naredi (skoraj) vse, da doseže zastavljen cilj in pri tem ostajaš zvesta sama sebi. In to je ena izmed lastnosti, ki me vedno znova fascinirajo. Bravo punca!

Kerensa,res zanimivo tole branje
Držim pesti,dati uspe to kar si si zadala

Hvala, hvala. Tega, da ne bi ugotovila, se ni za bati. Glede na to, da nisem rojena pod srečno zvezo, je najbolj verjetno samo to, da bom ugotovila, da moj stric NI bil lastnik parcele.

Pa si pripravljena na to, da pa je mogoče bil lastnik "te" parcele?

Kerensa, izjemno zanimivo branje 

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Kaj pa je tebi zanimivo, mater - saj si bil zraven?!