menim, da bi se morali začeti zopet več dejansko pogovarjati z ljudmi, ki so nam blizu.
z njimi reševati zakaj-e in postavljati zato-je.

odnosi z ljudmi so sila komplicirana zadeva. žal.

Prebrala sem sicer le prva dva posta, pa vseeno odgovorim.

Ne nisi grda in za moje pojme si čisto normalna.

Jaz imam na srečo dva otroka, ne predstavljam si pa, da ne bi mogla zanosit.

Se mi je pa zgodilo, da sem med enim in drugim otrokom mela ss in je čez dva meseca dobila otroka moja kolegica in sem kmalu dušo spustila od žalosti, pa ne, da ne bi bla srečna zanjo ali za tega otročka , ki se je rodil, daleč od tega.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Popolnoma normalno zate je to razmišljanje glede splava
Upam ,da čimprej zagledaš +,ta čas pa na veliko razvajaj svoje nečakce

< Sporočilo je popravil TRIŠ -- 1.3.2010 5:42:12 >

Punce najlepsa hvala vsem za spodbudne besede in tudi graje. 

Draga Anonimna, te poponoma razumem in ja za večino od nas ki smo imele probleme z zanositvijo so takšni občutki popolnoma normalni.

Se spomnim situacije ko je moja sestra zanosila, ko sta prišla povedat da pričakujeta, sem jaz ravno tisti dan dobila menstruacijo, že itak sem bila čisto sesuta zaradi tega saj je bilo že preveč teh nezaželjenih menstruacij, potem pa še novica o novi nosečki. V meni so se mešali občutki sreče ker je na poti novo življenje in občutki žalosti, nemoči,... ker to novo življenje ne raste pod mojim srcem. Sicer sem bila neizmerno ponosna ko se je rodila nečakica in sem jo hodila z veseljem pocrkljat, samo v dnevih ko sem imela menstruacijo pa sem se pač distancirala, ker je enostavno preveč bolelo..

Aja glede nezaželjenih nosečnosti,... Še preden sem sploh začela razmišljati o tem da bi imela otroka me je to zeloooooo jezilo in žalostilo, mast pa saj nismo leta 1919  ko ni bilo možnosti zaščite, v sodobnem času pa se vsaj pšpo moje /razen v ekstremnih primerih nezaželjen otrok NE SME zgoditi/ preveč je možnosti kontracepcije in ni šmet da ena paru ne odgovarja.

benika tudi me ki imamo težav z zanositvijo poznamo drugo plat medalje, no vsaj jaz jo. Ko se je na testu končno prikazal tisti tako zaželjen plusek je bila v postopku tudi meni zelo draga oseba in ji ni upelo pa sav skupaj jokali, najprej zaradi žalosti nad njenim neuspehom, potem pa zaradi sreče ker je meni uspelo in prav tako sem jaz z njo jokala solze sreče ko mi je tri dni po rojstvu mojega sončka prišla povedat da bosta tudi onadva kmalu starša.



_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Anonimna poznam podobne občutke. Sama sem doživljala, ko sem izvedela, da svakinja pričakuje. Stara sta 21, podnajemnika, zakreditirana do gor, skupaj niti 3 leta, se zelo kregata, ona brezposelna,... Sama sem se najprej razjokala, ko mi je moj povedal preko telefona ( veliko je službeno odsoten ). Novico sem morala držati v sebi mesec dni, dokler ni moj prišel domov in sva skupaj šla do njih. Nato so  nama povedali. Bla sem vesela za njuju in jima čestitala, čeprav je v meni bilo drugače. Še potem sem rabila en čas, da sem sploh razumela, da je res noseča. Problem je tale, da si sama zelo dolgo otroka želim, a je bila zmeraj skrita želja. Ker sem zrasla gor, češ najprej štalca polj pa kravca in da določene stvari morajo biti porihtane. Sama sem v srečni zvezi s partnerjem že 8 let.  Stara sem 24 let. In enostavno nisem si znala predstavljati, da lahko pri teh letih imaš otroka in skrbiš zanj.