Za kile mi ŠE ni treba pretirano skrbeti, ker se hb ne najavljajo nepovabljene .
Je pa večji problem, ker tudi jaz nimam v krvi tiste zrihtanosti, da bi bila vedno tipi topi. Ma ne da se mi šmekat, ko peljem tamalo v vrtec- je pa res, da potem skočim tudi v trgovino in še kam...
bo treba odpret novotemo, da date kak nasvet

evo isto....se počešem pa umijem se z muko zjutraj vsa zalimana

aaaaaaaaaaaaaahhh....ne da se mi pisat...
1. da
2. da, veliko
3. ne mi ni

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Ja, se trudim paziti na postavo. Pred kakšnimi 12. leti sem z veliko truda ukinila višek kilogramov in tega ne bi rada ponavljala. Je veliko lažje stanje vzdrževati.

_____________________________

Oči: "Sine, kaj delaš?"
Sin: "Nič oči. Pa to počasi!"

Ne, nikdar ne pazim. Hranim se normalno, gibam toliko,kot se ob treh otrocih da, to je to. In nikdar ne razmišljam o hrani. To se mi zdi tak luksuz. Jaz zelo malo takih žensk poznam, ki ne bi razmišljale vsakodnevno a so ok jedle, al so preveč pojedle, al bi se morale krive počutit, ker so jedle, a premalo gibajo, a so grde, ker majo mal bušija... joj, kolk se mi smilijo. Sama sebi se zdim čist luštna, čeprav se bi ve ob mojih kilah najbrž počutile debele. Ampak vse je v glavi. Meni je tudi večina ljudi všeč, redko kdo se mi zdi debel ali grd in ne razumem ljudi, ki imajo v glavi ideal suhice s konfekcijsko številko 34 ali 36. Meni je lep še vse kdo drug. V bistvu se mi zdi, da smo zgubili realno sliko. Če najdemo nekje prestradano žival, ki dneve dolgo ni jedla, lastnika prijavimo na društvo proti mučenju živali, nikakor se nam ne zdi žival ne lepa ne zdrava, ko pa srečamo žensko v enakih proporcah, pa bi si želel biti enake. Halo? Pa kje živimo? Možgane so nam skisali. No, tako jaz to vidim. In še vedno menim, da če človek normalno mnogo je in ne razmišlja o hrani, da ne more biti xxl niti xxs, razen če je bolan, recimo ima hormonske motnje ali kaj podobnega. Čim pa razmišljaš o hrani, ap zgubiš naravni občutek za lakoto in sitost, kar naprej si lačen, ker imaš hrano kar naprej v možganih. Grozno mora to bit, ko dobiš to obsedenost in zasvojenost. IN zato pravim, da imam srečo. Veliko srečo, da ne razmišljam nikdar o hrani.

Se bom kar pofočkala... jaz sem takšna - ne počnem ničesar od naštetega.
Jem, ko sem lačna, ne glede na uro. Jem, kar si zaželim oz. kar je na voljo, ne glede na kalorije in ostalo, kar nekateri že skoraj panično štejejo vsak dan. Čisto nikoli in nikdar ne pomislim na to, ali se bom zaradi določene hrane zredila ali ne - edino včasih pomislim, koliko pizz in BigMac-ov bi morala pojesti, da bi SE malo zredila (nekaj kg viška mi ne bi škodovalo - ne za zdravje, ne za izgled). Jesti neham, ko sem sita, pa naj to v nekem trenutku pomeni eno jabolko ali pa pol štruce kruha s salamo, sirom in majonezo. Priznam, da je moja "napaka", da na zdravo hrano ne dam veliko (jo jem, ampak ni mi pa prioriteta), ampak vseeno nikoli ne razmišljam, ali sem OK jedla - pojem, kar mi je v tistem trenutku všeč oz. kar mi zapaše. Da bi se počutila krivo, ker sem jedla? Še nikoli v življenju. Vem, da se premalo gibam, ampak s tem se ne obremenjujem. Dvakrat dnevno sprehod do vrtca in nazaj, enkrat dnevno v trgovino, enklrat tedensko po BTC-ju - zame je dovolj. Bušija imam pa tudi eno malenkost, ampak vem, da zaradi njega nisem grda. Pa tudi zaradi česa drugega ne.
Meni so grdi samo tisti ljudje, ki že na daleč (kaj šele na blizu) delujejo tako izumetničeno, da te kar srat prime.

Evo, točno tole besedo sem iskala kot svoj komentar na določene primere pod temo "Kako zgledati tipi topi"

Namesto te besede jaz včasih rajše uporabim:"Lej jo, Barbiko."

Ne pazim.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Teb pa res ni treba, kolikor se te spomnim, te je bilo lih za meglico...

Jaz imam pa eno podvprašanje ob tejle temi: koliko pazite na prehrano in gibanje v smislu zdravja? Holesterol itd.??

Jaz čisto nič, čeprav vem, da to ni zdravo. Gibam se toliko, kolikor je nujno (tolažim se s tem, da manjkajoče nadoknadim pri seksu ), pri hrani pa res jem tisto, kar mi zapaše, ne glede na to, ali je zdravo ali ne. Sem pa že pomislila na to, da bi si šla enkrat izmerit holesterol, pa sladkor v krvi in te stvari.

Jaz sem precej izbirčna pri hrani in obožujem zelenjavo in sadje, pa mleko tudi. Kruha ne maram preveč, mesa pa krompirja in makaronov tudi ne. junk food mi ni preveč všeč, tako da v bistvu jem mešano hrano - vsi izvidi krvi so ok. Migala bi lahko več, to je res, samo mi ni jasno kdaj, v mojem natrpanem urniku. Sem šla v enem mesecu 5x sankat na hrib, pol ure hoje navzgor, to je pa tudi povprečje mojega miganja. Tu bi lahko kaj za svoje zdravje naredila, se strinjam. Samo ne zaradi linije, ampak zaradi zdravja.