Hvala ti!
Mah

težko je za pop*****

. Danes sem imela še eno kontrolo na urgenci in bila v eni minuti 2x zelo razočarana in sem sedaj poleg te bolečine, ki je še dodatno razočarana, besna in nervozna, prestrašena. Lepo sem jih 2x prosila po porodu mojih sinkov, če jih dajo na histološke preiskave, je blo rečeno, da bodo dali. No in ugotovim, da ju niso, samo upepelili n pokopali

. Šok!!! Potem pa še ugotovim, da po dveh abrazijah, ki so mi jih opravli, še niso nardili dobro in sem i je sedaj nek košček užrl v maternico in bojo čakali, a bo šlo ven ali ne in kaj se bo zgodilo. Še en šok!! Pa še to, da sem ves čas mojega dr. prosila, naj me da pregledat za kakšna vnetja, nikoli me glede tega ne jemlje resno in sedaj ugotovim, da je verjetno to res sprožilo to, kar se mi je zgodilo.

A je lahko potem še kaj? Bom že kdaj zdrava? SPloh še imam možnosti za bebico? Včasih sem tko na koncu, da tud jokat ne morem več, včasih pa kar lije iz mene.

JE pa vsak dan hudo, tako zelo ju pogrešam. Pa še iz službe sem prejela en tak klic, ki me je vrgel na rit, dobesedno sem jim trn v peti s temi mojimi postopki in lahk rečem sam hvala bogu d aimam vsaj še službo. Mislim, obup ...
_____________________________
Po dolgih letih truda ... dvakrat noseča, dvakrat z dvojčki in dvakrat ostala brez njih. :*(
Mogoče mora pa ena izmed velikih želja ostali le želja :(.